Letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji. Nedvoumna označitev Rusije kot agresorja in krivca za energetsko krizo v Evropi. Sankcije proti Rusiji bodo ostale. Napovedani ukrepi za blažitev energetske krize. Širitev EU na Balkan, Ukrajino in Kavkaz.
Preteklo sredo je v evropskem parlamentu predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen imela letni nagovor o stanju v Evropski uniji. Predsednica Evropske komisije je v nagovoru poročala o delu Komisije v preteklem letu in njenih prihodnjih načrtih.
“Evropa stoji z Ukrajino”
Pomemben del nagovora se je nanašal na vojno v Ukrajini, ki jo ruski agresor še vedno imenuje “omejena akcija”. Von der Leynova je poudarila, da “Evropa stoji z Ukrajino” ter da bo “Putin propadel in Evropa bo prevladala”. Omenila je sankcije proti Rusiji, ki so po mnenju strokovnjakov že dodobra načele rusko gospodarstvo. Več kot tisoč zahodnih podjetij je že zapustilo Rusijo, ruske banke so pred kolapsom, saj so jim sankcije zaprle delovanje na večjem delu denarnih trgov. Rusko gospodarstvo se sooča tudi z krizo, ker je upadel uvoz nekaterih ključnih proizvodov, v prvi vrsti polprevodnikov, kar je povzročilo tako rekoč ustavitev ruske proizvodnje na več področjih – od bele tehnike do orožja in vojaške tehnologije. Von der Leynova je dejala, da so sankcije proti Rusiji tu in bodo ostale kljub neprijetnostim, ki jih zato trpijo tudi prebivalci EU zlasti na področju energetike. Evropa je namreč z napačno energetsko politiko, kar je vsaj med vrsticami priznala tudi von der Leynova, dala v roke Rusiji močno orožje, saj je kar 40 odstotkov evropskega uvoza plina prišlo iz Rusije. No, ta številka se je zdaj zmanjšala na devet odstotkov in se bo verjetno še znižala.
Sveženj ukrepov na področju energetike
Drugi pomemben del nagovora se je nanašal na energetiko. Kot rečeno je vojna v Ukrajini pognala cene energentov in elektrike v nebo, kar je po besedah predsednice Komisije izključno Putinova krivda. Ne glede na krivdo pa je pozimi pričakovati vsej delno pomanjkanje energentov in precejšnje finančne obremenitve za posameznike. Evropska komisija zato pripravlja nekatere ukrepe, od uvajanja alternativnih virov energije, reforme energetskega trga (večina poslancev evropskega parlamenta zahteva spremembo formule za izračun cene energije, iz katere naj bi izvzeli plin), varčevalnih ukrepov do draginjske pomoči. Predvideva se sveženj v višini 140 milijard evrov za pomoč industriji in državljanom za premagovanje energetske draginje. Teh 140 milijard naj bi zbrali z omejitvijo prihodkov podjetij, ki proizvajajo električno energijo z nizkimi stroški, predvsem tistih, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo fosilna goriva, torej nafto, plin in premog.
Napovedano je bilo tudi tesnejše gospodarsko sodelovanje s Čilom, z Avstralijo, Mehiko (vse tri države imajo ogromna nahajališča litija, ključne surovine za proizvodnjo baterij), Indijo (najhitreje rastoči potencialni trg) in Novo Zelandijo.
Napoved širitve Evropske unije
Na drugi strani pa so bili napovedani ukrepi proti tujim grožnjam “evropski demokraciji”, kar med vrsticami napoveduje omejevanje gospodarskega (in posredno političnega) vpliva Rusije, Kitajske in Irana. Napovedani so tudi ukrepi za preprečitev kibernetskih napadov in hibridnega vojskovanja nasploh, kar pa skriva v sebi tudi nevarno čer, saj globalisti in del bruseljske evrokrature skušajo v te ukrepe zapakirati tudi vzvode, s katerimi bi lahko cenzurirali kritiko globalističnih agend.
V nagovoru je predsednica Evropske komisije tudi napovedala predloge za evropski sklad za suverenost, evropski zakon o kritičnih surovinah, evropsko hidrogensko banko in sveženj za pomoč malim in srednjim podjetjem ter širitev EU s pristopom držav Zahodnega Balkana, Gruzije, Moldavije in seveda Ukrajine, kateri bo namenjene tudi 19 milijard evrov finančne pomoči za obnovo vojnega razdejanja.
Bogdan Sajovic