V Franciji se je začelo “polaganje računov” zaradi leta 2015 sprejetih političnih odločitev, da se postopoma zmanjšuje delež jedrske proizvodnje energije v državi iz 70 odstotkov na manj kot50 odstotkov do leta 2035. Ustanovitelji parlamentarne komisije očitajo takratnim odločevalcem, da so bile sprejete odločitve načrtno usmerjene proti jedrskemu sektorju in da so hkrati škodile energetski suverenosti in neodvisnosti države. Ko so se leta 2015 sprejemale dotične politike, je bil predsednik Francije François Hollande iz vrst francoskih socialistov.
Parlamentarna komisija je bila ustanovljena oktobra prejšnjega leta na podlagi hudega nezadovoljstva, ki je sledilo implementaciji “zelenih” politik. Ker so se odrekli domači jedrski proizvodnji elektrike, se je pričakovano povečal uvoz. Z večanjem uvoza se je povečala energetska odvisnost Francije in posledično tudi zmanjšala energetska samozadostnost oz. suverenost, poroča francoski RGN.
Na zaslišanjih parlamentarne komisije se odgovornosti za sprejete mejnike krivde otepa nekdanji minister za gospodarstvo Arnaud Montebourg, ki pravi: “Tega dogovora nismo želeli. Martine Aubry je sporazum predstavila kot spremembo v družbi, Cécile Duflot pa kot zgodovinsko spremembo. Zame je to dogovor za mizo. Sklenili smo politični dogovor, da bi naredili vtis. In končali smo s programom, ki je nakazoval, da je treba zapreti 24 reaktorjev.” Njegova naslednja izjava je verjetno še bolj povedna: “Nobenemu ministru ni uspelo sestaviti zakona o energetski tranziciji iz preprostega razloga, ker ga ni bilo mogoče izvajati. Ne morete reči “zapiram jedrske elektrarne”, če nimate dovolj, da bi jih nadomestili.”
Michèle Pappalardo, nekdanja vodja kabineta Nicolasa Houlota, francoskega ministra za ekologijo, trajnostni razvoj in ekologijo, sicer članica francoske Akademije za tehnologijo, je nespametnost sprejetih odločitev komentirala tako: “Ko smo prispeli (leta 2017, opomba ur.), cilj 50 odstotkov do leta 2025 ni bil vzdržen […] Načrt za doseganje 50 odstotkov je obstajal na papirju, vendar ni niti za trenutek zdržal vode v smislu izvajanja […] Morali smo se vrniti k scenarijem, načrtovanju […] poskusili smo se vrniti k realnim in izvedljivim stvarem.”
Delphine Batho, ministrica za ekologijo v obdobju 2012–2013, je na preiskovalni komisiji izpovedala, da so odločevalci vedeli, da 50-odstotno znižanje produkcije elektrike z jedrskimi elektrarnami ni mogoče brez hkratnega nadomestila izpada energije z uporabo fosilnih goriv. Ko so mu predložili realnejši časovni načrt zmanjševanja jedrske proizvodnje energije, je Hollonde to možnost zavrnil.
Politični in neizvedljivi cilji
Zelo jasna je bila tudi Ségolène Royal, ministrica za okolje v letih 2014–2017, ki je povedala naslednje: “Cilj 50 odstotkov je politični dogovor med PS (Parti socialiste oz. Socialistično stranko) in Zelenimi. Ta politični dogovor ni tehnično trden v primerjavi s študijami vpliva. To je politični cilj v smislu, da moramo izstopiti iz vse jedrske energije.”
Gal Kovač