Na mestnem pokopališču v Velikovcu na avstrijskem Koroškem je danes potekala spominska prireditev, na kateri so se predstavniki Slovencev in Avstrijcev spomnili žrtev, ki so padle v bojih v napetih predplebiscitnih časih.
Na tem pokopališču je pokopanih dvanajst slovenskih Maistrovih borcev in štirje avstrijski brambovci. Ob kulturnem programu je današnja prireditev v Velikovcu izzvenela v duhu dobrih odnosov med narodoma in sprave ter pozivov, da je potrebno preseči vse tisto, kar je obe skupnosti dolga leta delilo in kar jih je včasih naredilo za nasprotnike.
Pod to prireditev so se že četrtič zapored podpisali dr. Josef Feldner, predsednik koroškega Heimatdiensta in član konsenzne skupine, profesor Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, in dr. Danijel Grafenauer, predsednik enakega kluba v Mariboru, ter dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca in hkrati tudi član konsenzne skupine.
S spomini na preteklost, sprava in oblikovanje prihodnosti
Leta 2005 je takratni avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel povabil vodilne zastopnike manjšinskih organizacij Slovencev in koroških domovinskih zvez, da sedejo za skupno mizo v tako imenovani “koroški konsenzni skupini”, da bi se pogovarjali o odprtih vprašanjih okrog dvojezičnih krajevnih napisov. Po v letu 2011 sklenjeni kompromisni rešitvi okrog vprašanja krajevnih napisov je na pobudo mirovnih raziskovalcev iz Avstrije in Slovenije prišlo do ustanovitve mednarodnega projekta Spominjanje – sprava – oblikovanje prihodnosti, ki ga sooblikujejo osebnosti civilne družbe obeh držav in ga spremljajo znanstveniki.
Velikovec, kraj udbovskega terorizma
Velikovec na avstrijskem Koroškem pa je seveda dobro znan kraj, tudi po tem, da je tam slovenska Udba leta 1979 izvedla atentat, ki sta ga povzročila sodelavca Udbe Marina Blaj in Luka Vidmar, zanj pa je vedel tudi takratni politični vrh. Igor Omerza v svoji knjigi Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo dokazuje, da sta med vplivnimi komunističnimi funkcionarji za atentat vedela Stane Dolanc in France Popit, marsikaj pa naj bi vedel tudi Mitja Ribičič, v ozadju pa naj bi stala Janez Zemljarič in Tomaž Ertl.
Delovanje Udbe na avstrijskem Koroškem in v zamejstvu nasploh je slovenski manjšini zelo škodovalo. V avstrijski javnosti se je tudi zaradi delovanja slovenske oziroma jugoslovanske zločinske tajne policije v zamejstvu krepil sovražen odnos do Slovencev v Avstriji in v času Jugoslavije si ne bi mogli zamisliti, da se bo dr. Josef Feldner skupaj s Slovenci na komemoraciji spominjal tudi Maistrovih borcev. Prekomejno skupno spominjanje žrtev plebiscitnih bojev, ki so ga naslovili 1920–2016: skupno spominjanje je živeta sprava, bi lahko bila vzor tudi za spravo v Sloveniji. Očitno je v primerjavi z okorelimi slovenskimi komunisti prvak Heimatdiensta dr. Josef Feldner veliko večji razumnik in demokrat.
O. K.