Kubanski komunistični režim je nasilno prekinil shod LGBT, ki je v soboto potekal v glavnem mestu Kube, Havani. Nad približno 300 ljudi, ki so se udeležili omenjenega shoda za pravice homoseksualcev, so kubanski komunisti poslali kar policijo, ki je množico nasilno razgnala, nekatere udeležence pa tudi aretirala. Le kaj na to porečejo slovenski levičarji, ki jim Kuba predstavlja idealno državo, v kateri vlada socialistični raj, hkrati pa so vneti zagovorniki LGBT-lobija?
V soboto je v glavnem mestu Kube, Havani, potekal shod LGBT, ki je bil organiziran kot odgovor na to, da so komunistične oblasti nepričakovano prepovedale vsakoletno parado ponosa. Parada ponosa v Havani je eden najpomembnejši dogodkov skupnosti LGBT na Kubi, ki je sicer v veliki meri zapostavljena. Odločitev nacionalnega centra za spolno izobraževanje (Cenesex) pod vodstvom Mariele Castro, hčerke Raúla Castra, da je letošnji dogodek odpovedan zaradi “novih napetosti na mednarodni in regionalni ravni“, je tako sprožila mnogo negodovanja med tistimi Kubanci, ki na njem običajno sodelujejo.
Aktivisti LGBT so odločitev Castrove obsodili ter preko različnih Facebook skupin začeli pozivati somišljenike k udeležbi na sobotnem protestu. Omenjenega shoda LGBT se je udeležilo približno 300 ljudi, nad katere so komunisti poslali policijo. Ta je udeležence pričakala na havanskem bulvarju Paseo del Prado. Večino udeležencev je nasilno pregnala, vsaj osem oseb pa je bilo tudi aretiranih. Med slednjimi sta bila tudi Ariel Ruiz Urquiola, okoljevarstvenik, ki je lani gladovno stavkal potem, ko je bil aretiran zaradi razkritja škode, ki jo Castrov režim povzroča okolju, ter Daniel Llorente, ki v resnici sploh ni bil namenjen na shod, ampak je bil aretiran samo zaradi tega, ker je bil oblečen v zastavo ZDA.
Dilema slovenskih levičarjev
Omenjeni dogodek se je zagotovo dotaknil tudi slovenskih levičarjev, ki so po eni strani vneti zagovorniki LGBT-lobija, hkrati pa jim Kuba kljub revščini, kriminalu in siceršnji zaostalosti ter izključno zaradi ideoloških razlogov predstavlja idealno državo. Splošno znano je dejstvo, da slovenska levica v veliki meri financira dejavnosti homoseksualnih aktivistov pri nas, hkrati pa se njeni pripadniki, med drugim Zoran Janković, pogosto udeležujejo tudi različnih LGBT-prireditev. Paradoksalno je, da slovenski levičarji obenem častijo kubanskega revolucionarja Che Guevaro. Ta je namreč preganjal homoseksualce, znan pa je bil tudi kot rasist. Zaradi njegove brutalnosti se ga je oprijel celo vzdevek Mesar iz La Cabane. V povezavi s tem nas je pred kratkim šokirala fotografija kandidata stranke SD na prihajajočih evropskih volitvah Milana Brgleza, ki je poziral v majici z obrazom omenjenega kubanskega revolucionarja.
Na čigavo stran se bodo slovenski levičarji postavili v primeru nasilne zadušitve shoda LGBT s strani kubanskih komunističnih oblasti, je torej praktično nemogoče napovedati. Še posebej, ker so zaradi svoje dvoličnosti pravi mojstri manipulacije in prilagajanja okoliščin sebi v prid.
M. D.