V sredo, 7. oktobra 2020 je po prvem soočenju predsedniških kandidatov na ameriških volitvah odvilo edino načrtovano soočenje med podpredsedniškima kandidatoma – sedanjim ameriškim podpredsednikom Mikom Pencom in kalifornijsko senatorko Kamalo Harris. Soočenje je bilo nekoliko mirnejše kot spopad med Donaldom Trumpom, moderatorjem Chrisom Wallaceom in nekdanjim podpredsednikom Joejem Bidnom, moderatorka se je na trenutke celo trudila ustvarjati vtis nepristranskosti.
Soočenje se je, v luči okužbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa s covid-19, začelo s temo o razmerah koronakrize v Ameriki. Kandidatka za ameriško podpredsednico, kalifornijska senatorka Kamala Harris je vztrajala, da je število smrti, ki je v ZDA preseglo 200 tisoč, odgovornost administracije predsednika Trumpa.
Ameriški podpredsednik Mike Pence je trditve Harrisove zavrnil in povedal, da so z ukrepi, ki jih je sprejela Trumpova administracija, rešili na tisoče življenj. Pri tem je spomnil, da je nekdanji podpredsednik Joe Biden Trumpovo odločitev, da za namene preprečevanja širjenja okužbe z wuhanskim koronavirusom, prekine vse lete s Kitajsko, označil za ksenofobno in nepotrebno.
Celotna diskusija, ki naj bi potekala v stilu kjer ima vsak kandidat sprva dve minuti za odgovor na vprašanje s strani moderatorke Susan Page se je hitro sesula v prah. Pence je namreč večino časa porabil za izpodbijanje laži, ki jih je širila Harrisova, medtem, ko ga je Pageova želela utišati z izgovorom “pomanjkanja časa” in preiti na naslednji debatni sklop. Pence se ni vdal in je stoično prenašal na pol histerično skakanje v besedo s strani moderatorke, ki je z namenom, da bi ga ustavila, konstantno ponavljala “hvala, gospod podpredsednik, hvala.”
Biden bi zviševal davke
Ameriški podpredsednik Pence je ravno tako večkrat ujel na laži svojo tekmico. Harrisova je sprva trdila, da bo v primeru zmage Biden prvi dan razveljavil Trumpovo davčno reformo. Ko je Pence izpostavil, da bi to pomenilo zvišanje davkov za večino ameriških delavcev, se je Harrisova začela izgovarjati, da je Biden napovedal, da se davki ne bodo zvišali za tiste, ki letno zaslužijo manj od 400 tisoč dolarjev. Pence ni popuščal, in je zahteval odgovor na vprašanje, ali bi Biden ukinil Trumpovo davčno reformo, ki je razbremenila delavski razred in povprečni ameriški družini zagotovila za dodatnih 2.000 dolarjev odpisa davkov. Harrisovo je rešila moderatorka.
"When you look at the Biden [COVID-19 pandemic] plan, it reads an awful lot like what Pres. Trump and I — and our task force — have been doing every step of the way," VP Pence says.
"When I look at their plan…it looks a little bit like plagiarism." pic.twitter.com/10vCWVqSFx
— CBS Evening News (@CBSEveningNews) October 8, 2020
Seveda se ni moglo mimo tega kako malo davkov naj bi plačal ameriški predsednik Donald Trump. Tu je Harrisova ponavljala natolcevanja New York Timesa o Trumpovem neplačevanju davkov. Resnici na ljubo, se tu lahko pokaže samo na ameriško zakonodajno telo, katerega del sta tako Harrisova, kot je bil tudi Biden. Zakonodajna veja oblasti namreč določa davčno zakonodajo. Določene prakse podpirajo, določene zavirajo. Vsakdo plačuje samo toliko davkov kolikor mora, ni se našel še nihče, ki bi rekel, da plačuje premalo davkov in bi državi želel dati še več.
Ko je beseda nanesla na okoljsko problematiko, je Pence spomnil, da je bila Harrisova ena od prvih podpornic tako imenovanega Zelenega novega dogovora, ki je nastal pod peresom kongresnice Alexandrie Ocasio Cortez. Omenjeni dogovor, ki je med drugim v svoji totalitarnosti problematiziral celo kravje prdce. Harrisova se tudi ni spomnila kakšno je točno stališče o hidravličnemu drobljenju kamnin (fracking) za namene črpanja zemeljskega plina in nafte. Na spletni strani Bidnove kampanje namreč piše, da bo Biden prepovedal omenjeno prakso, medtem ko je Harrisova zatrjevala, da Biden podpira hidravlično drobljenje kamnin.
Za Harrisovo problematična smrt terorista
Zapletlo se je tudi pri vprašanju zunanje politike. Harrisova je bila kritična do Trumpovega odnosa, ki naj v svetu ne bi ustvarjal prijateljev, temveč iz zaveznikov ustvarjal nasprotnike. Pence je povedal, da Trumpov trši pristop prinaša konkretne rezultate. Amerika v svetu ponovno nekaj velja, njene zahteve zavezniki jemljejo resno. NATO članice vlagajo v obrambo več sredstev, kot v letih pred Trumpovim predsedovanjem. Harrisova je izpostavila, da je Trump dal ubiti poveljnika iranske revolucionarne garde Kassema Sulejmanija, zaradi česar so v povračilnih napadih ameriški vojaki utrpeli travme.
2010 to 2016 under Kamala Harris's watch as "TOP COP.” https://t.co/L5OKBP4pr8 pic.twitter.com/LXaNlwRXFj
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) October 8, 2020
Pence je izpostavil, da je bil ubit terorist, ki je dolga desetletja aktivno ogrožal življenja ameriških vojakov in civilistov. Navsezadnje je bil Sulejmani poveljnik sile Quds, ki aktivno sodeluje s raznimi paravojaškimi milicami in terorističnimi skupinami po svetu. Z njegovo smrtjo, so bila po Pencevem mnenju rešena številna življenja.
Bodo vrhovni sodniki aktivisti, ali sodniki?
Pereča tema je ponovno bilo imenovanje Amy Coney Barret na mesto vrhovne sodnice. Pence je poudaril, da je Coney Barretova primerna, sposobna in na koncu koncev sodnica, ki dejansko spoštuje Ustavo in je ne želi spreminjati. Zanjo je delo sodnice ravno to, sodniško delo, in ne aktivizem. Za aktivizem je prostor v zakonodajni in ne sodni vejo oblasti. Pence je ravno tako izrazil obžalovanje določenih demokratskih senatorjev, ki so Coney Barretovo že v preteklosti napadali zaradi njene katoliške vere. Izpostaviti gre judovsko senatorko Dianne Feinstein.
— Mike Pence (@Mike_Pence) October 8, 2020
Harrisova na vprašanje, kaj bi storili demokrati z vrhovnim sodiščem v primeru zmage na predsedniških volitvah ni želela odgovoriti. Namesto nje je to storil Pence in povedal, da bi demokrati povečali število vrhovnih sodnikov in imenovali aktiviste, ki bi diktirali spremembe ameriške zakonodaje, namesto, da bi sledili črki zakona.
Ivan Šokić