Nedavni vojaški spopad med Azerbajdžanom in Armenijo ni, če se tako izrazimo “od včeraj”. Boji za gorsko območje Gorski-Karabah potekajo že stoletja. Na območju je večina prebivalcev Armencev, območje pa zaradi zapuščine Sovjetske zveze uradno pripada Azerbajdžanu. Če Rusija poziva obe vpletene strani k miritvi strasti – sami imajo vojaško bazo v Armeniji – pa so Turki pozvali Azerbajdžan naj obračuna z Armenci.
Trenutne napetosti so se začele 27. septembra letos, in izbruhnile v enega najresnejših v seriji mejnih spopadov, ki so na meji med Azerbajdžanom in Armenijo stalnica. Kamen spotike je gorska regija Gorski-Karabah, ki se nahaja v Azerbajdžanu skupaj s še nekaterimi sosednjimi področji.
Sporno območje se nahaja v notranjosti Azerbejdžana. Če bi zares postalo neodvisno, ali pa se priključilo Armeniji, bi to v Azerbejdžanu, ki je že tako zaradi Armenije odrezan od zahodnega dela države, ustvarilo nov otoček. Reči, da je kaj takega za Azerbajdžan logistična nočna mora je še vedno podcenjevanje realnega stanja.
Kratko vedno potegnili Armenci
Ko je ruski imperij v 19. stoletju v vojni proti Iranu osvojil sporno ozemlje so največ pozornosti namenili ravno dušenju armenskega in azerskega nacionalizma. Po boljševistični revoluciji v 20. stoletju je območje zajela vojna. Sovjeti so se v želji, da bi to spodbudilo Turke k sprejetju komunizma, postavili na stran Azerjev. Turki in Armenci so namreč bili zapriseženi sovražniki. Da ne bi po nepotrebnem jezili Istanbula, da bi bil volk sit in koza cela, so sovjeti Gorski-Karabah razglasili za avtonomno območje, ki pa je ostalo znotraj sovjetske republike Azerbajdžan.
Z razpadom Sovjetske zveze se je zgodovina ponovila. Leta 1988 so oblasti v Gorski-Karabahu prosile Moskvo, da njihova avtonomna regija pripade Armeniji. Moskva je predlog zavrnila in leta 1991 je izbruhnila vojna med Azerbajdžanom in samoproglašeno Republiko Gorski-Karabah, ki jo je podpirala Armenija.
Vojna, ki je trajala do maja 1994 je po ocenah, ki jih navaja RT terjala med 15 in 25 tisoč življenj. Več sto tisoč ljudi je končalo v izgnanstvu. Premirje, ki je bilo podpisano s pomočjo Rusije je določilo da večji del spornega ozemlja, vključno z ozemljem, ki je mejilo na Armenijo in Iran pripade Azerbajdžanu.
Turki željni krvi, Rusi mirijo strasti
Konflikt ni bil nikoli razrešen, do spopadov kot je trenutni pa naj bi prišlo že leta 2014, 2016 in nazadnje tudi julija letos. Razlika je v tokratni odkrito agresivni turški drži. Ta za razliko od Rusije, ki si prizadeva za mir, poziva Azerbajdžan naj si sporno ozemlje vzame z vojaško silo. Rusi so se zaradi tega znašli v nekoliko kočljivem položaju, saj so dolgoletni zavezniki Armenije, kjer imajo tudi vojaško bazo. Po drugi strani s Turki sodelujejo v večih mednarodnih akcijah, med drugim pri vzpostavitvi miru v Siriji.
Ivan Šokić