Na sodišču v Belorusiji sta bili danes na sodišču novinarka in snemalka obsojeni na dve leti zaporne kazni, in sicer zaradi podpihovanja protestov proti voditelju Aleksandru Lukašenku. Novinarki, 27-letna Katsjarina Andrejeva in 23-letna Darja Čucova, sta sicer zaposleni na beloruski opozicijski televiziji Belsat, s sedežem na Poljskem. Tako se namreč godi novinarjem v državah, ki jih vodijo avtoritarni voditelji – medtem ko pri nas novinarji po mili volji podpirajo in podpihujejo protivladne proteste, v isti sapi pa pišejo članke v tujino, češ da predsednik vlade Janez Janša ustrahuje in preganja medije, ki ne poročajo po njegovem okusu.
Sodišče v Belorusiji je odločilo, da sta bili 27-letna Katsjarina Andrejeva in 23-letna Darja Čulcova na čelu skupinskih akcij, ki so predstavljale hudo kršitev javnega reda in miru, medtem ko sta novembra lani snemali in v živo prenašali shod v Minsku, ki je bil posvečen enemu od ubitih protivladnih protestnikov. Obe novinarki sta že vse novembrskega omenjenega protesta v priporu, ob začetku sojenja ta mesec, pa sta se izrekli za nedolžni, poroča STA. V nekdanji sovjetski republiki, kjer so po lanskih predsedniških volitvah, na katerih je ponovno slavil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko, izbruhnili množični protivladni protesti, sicer poteka več sodnih procesov proti novinarjem in aktivistom. Nasprotniki Lukašenka namreč trdijo, da je na volitvah v resnici zmagala Svetlana Tihanovska, ki pa je nato zbežala v Litvo.
Po podatkih Beloruskega združenja novinarjev (BAJ) je bilo lani aretiranih kar 477 novinarjev, 62 jih je doživelo nasilje, štirje časniki so prenehali izhajati, otežen je dostop do več kot 50 spletnih novičarskih portalov, novinarji pa so vsega skupaj preživeli 1200 dni v zaporu. Represija se letos še dodatno stopnjuje s kazenskim preganjanjem novinarjev in medijskih delavcev, ki jim po besedah predsednika BAJ Andreja Bastunca grozijo dolge zaporne kazni zaradi politično motiviranih obtožb. Poleg dveh danes obsojenih je v zaporu trenutno še devet novinarjev. Beloruska policija naj bi ta teden preiskala tudi domove in pisarne več kot 90 novinarjev, borcev za človekove pravice in sindikalistov, poroča AFP. Kot so sporočili iz DNS, so policisti ob tem preiskali tudi stanovanja predsednika, pravnika in tiskovnega predstavnika BAJ in pisarne združenja ter zasegli opremo in dokumente s podatki o članstvu. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so v odzivu na sodbo danes izrazili polno solidarnost in podporo beloruskim novinarjem, ki delajo v izredno težkih in nevarnih razmerah.
Journalists Darya Chultsova and Katsiaryna Andreyeva were sentenced to 2 years in prison for a live stream from Bandarenka's memorial in Nov.
Just look at Darya and Katsiaryna – strong, smiling, and saying goodbyes to their loved ones through bars. Lukashenka can't break us. pic.twitter.com/nVk0u883Ia— Sviatlana Tsikhanouskaya (@Tsihanouskaya) February 18, 2021
Po navedbah beloruske opozicije so bile demonstracije po volitvah avgusta lani, ko je Lukašenko zmagal kar z 80 odstotno podporo, največje v zgodovini neodvisne Belorusije. Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220 tisoč ljudi, protesti pa so potekali tudi v drugih beloruskih mestih. Poročali so tudi o brutalnem nasilju varnostnih sil in o množičnih aretacijah. Že samo avgusta naj bi aretirali 6700 ljudi, številni pa naj bi bili v priporu izpostavljeni mučenju. najmanj štirje protestniki so bili ubiti.
V Sloveniji se nikomur ne zgodi nič – še tistih, ki javno grozijo s smrtjo, se ne obsodi. Osrednji mediji so uperjeni proti aktualni vladi in svoje politične usmerjenosti niti več ne skrivajo – temu primerno pa tudi poročajo. Glede na to, da lahko povsem neovirano to počnejo, je res povsem zgrešeno trditi, da jih kdorkoli preganja ali pa da bi jim kdo kratil svobodo govora. Ta teden je kritiko slovenske vlade in njenega predsednika Janeza Janše pripravil bruseljski portal Politico. V članku so zapisali, da slovenski premier z napadi na novinarje ustvarja vzdušje strahu. Tako naj bi namreč sporočali slovenski novinarji. Članek avtorice Lili Bayer je bil napisan na podlagi več kot deset novinarskih virov iz Slovenije, ki pa so želeli ostati anonimni. Po navedbah, naj bi se napadi na medije kar vrstili, vlada pa si želi spremembe medijske zakonodaje, da bi si tako podredila sedaj “neodvisne” slovenske medije.
Novinarka RTV Jadranka Rebernik je za ta isti članek sicer precej iskreno povedala, da se vsa stvar preveč dramatizira in da Janša ne more cenzurirati nikogar, saj v resnici na medije nima nobenega vpliva. A vseeno so v članku prevladovala mnenja tistih, ki hočejo prikazati, da je v Sloveniji medijska svoboda ogrožena, zato je komentar Rebernikove verjetno ostal bolj neopažen. Že od začetka mandata sedanje vlade je strategija levega interesnega zaledja, da proti slovenski vladi obrne različne mednarodne institucije, nekaj mesecev pred predsedovanjem svetu EU, pa se ta namera le še stopnjuje. Marsikomu v tujini se seveda o slovenskih medijskih razmerah niti približno ne svita, niti jim ni znano kaj dosti o lastniških razmerjih in financiranju medijev. Zato utegne kdo, vsaj za trenutek, celo nasesti naši levi opoziciji, ki si na vse pretege prizadeva prikazati, da so razmere pri nas podobne zgoraj opisanim razmeram v Belorusiji – ki resnično spominjajo na neke druge, stalinistične čase.
Sara Bertoncelj