Voditelji držav članic EU so danes podprli ponedeljkov dogovor zunanjih in obrambnih ministrov držav članic o dobavi milijona topniških izstrelkov Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih. Pozdravili so tudi pogajanja o konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri pregonu vojnih zločinov, ki jih bo maja gostila Slovenija.
Evropski svet je v danes potrjenih sklepih zagotovil nadaljnjo gospodarsko, finančno, humanitarno in vojaško podporo Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo.
Voditelji so pozdravili dogovor o nadaljnjih dobavah topniškega streliva Ukrajini, ki so ga zunanji in obrambni ministri članic dosegli v ponedeljek. Načrt, ki vključuje dobavo iz obstoječih zalog držav članic in prek skupnih nakupov, predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon topniških izstrelkov.
“Da bi to dosegli, moramo močno povečati zmogljivosti proizvodnje streliva v Evropi,” je po današnji razpravi povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napovedala je, da bo komisija predstavila zakonodajno podlago za povečanje zmogljivosti, ki bo omogočala tudi podporo iz proračuna EU.
Zamude pri dobavah orožja podaljšujejo vojno
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je medtem v nagovoru prek videopovezave zahvalil tistim državam, ki so se pridružile pobudi za pošiljanje streliva. Obenem je izpostavil pet ključnih groženj, ki Ukrajino in Evropo oddaljujejo od miru in končanja vojne. Pri tem je izpostavil zamude pri dobavah raket dolgega dosega in sodobnih letal ter zamude pri sprejemanju novih strogih paketov sankcij.
Voditelji so se sicer v sklepih vrha zapisali, da je EU trdno zavezana zagotavljanju polne odgovornosti za vojne in druge najhujše zločine, povezane z rusko agresijo na Ukrajino. Ob tem so pozdravili pogajanja o novi konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov.
Diplomatsko konferenco o tej konvenciji bo v drugi polovici maja gostila Slovenija, ki je tudi med pobudnicami priprave te mednarodne pogodbe. Pobudi se je doslej pridružilo skoraj 80 držav, je v ponedeljek v Bruslju dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Za vrnitev otrok
Voditelji so danes obsodili tudi spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. “Rusija mora zagotoviti varno vrnitev Ukrajincev, ki so bili prisilno prepeljani ali deportirani v Rusijo, predvsem otrok,” so poudarili. Pri tem so omenili priporna naloga za ruskega predsednika Vladimirja Putina in rusko komisarko za pravice otrok Marijo Lvovo-Belovo, ki ju je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
Po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela je bilo na zasedanju izražene veliko podpore za odločen boj proti ugrabitvam otrok. Predsednica komisije von der Leyen pa je poudarila, da so te ugrabitve vojni zločin. Napovedala je pripravo mednarodne konference, namenjene vračanju otrok v Ukrajino.
V sklepih o Ukrajini so sicer voditelji zagotovili nadaljnjo podporo Moldaviji spričo aktivnosti tujih akterjev, ki destabilizirajo razmere v državi. Evropski svet je Evropsko komisijo pozval, naj pred prihodnjim zasedanjem predstavi paket ukrepov za podporo tej državi, poroča STA.
Sara Kovač