Tišina, ki je zajela makedonski politični prostor neposredno po izboru Albanca Talata Xhaferija za predsednika makedonskega parlamenta, spominja na zatišje pred viharjem. Zahodni mainstream mediji, tudi peščica slovenskih, je v sredo poročala, da si je Xhaferi prilastil ključe svojega novega kabineta in si kar sam potrdil funkcijo šefa Sobranja, nato pa predsedniku države Gjorgeju Ivanovu poslal pismo, v katerem ga obvešča, da ima koalicija med socialdemokrati (SDSM) in tremi albanskimi strankami novo večino v parlamentu. Tako kot šef največje opozicijske stranke, Zoran Zaev, je Ivanova pozval, naj čim prej izroči mandat za sestavo vlade, toda odgovora makedonskega predsednika, ki naj bi bil na družinskem dopustu v Turčiji, še ni. Je pa Xhaferi v svojem novem kabinetu kot prvega že sprejel vodjo delegacije Evropske unije v Skopju, slovenskega diplomata Samuela Žbogarja. Slednji je na srečanju čestital Xhaferiju za izvolitev in trdil, da se s tem v Makedonijo “vrača proces popolne integracije v evroatlantske strukture”. Takšne nevarne besede pričajo tem, da se Slovenci še naprej vmešavajo v makedonsko notranjo politiko in tako “pomagajo” k destabilizaciji države.
Naj spomnimo. Socialdemokrati (SDSM) in stranke albanske manjšine so prejšnji teden za novega predsednika Sobranja na nezakonit način imenovali Talata Xhaferija, člana albanske Demokratske unije (DUI) in nekdanjega vodjo albanskih paravojaških enot ob vse albanski vstaji leta 2001, ko je bila Makedonija na pragu državljanske vojne. Izvolitev nekdanjega terorista je povzročila buren odziv makedonskih protestnikov, ki so praktično dva meseca miroljubno protestirali pred zgradbo Sobranja, preden je nova parlamentarna večina izvedla puč, s katerim je na nezakonit način odstavila dosedanjega predsednika parlamenta Trajka Veljanoskega.
Takrat so domoljubi vzeli stvari v svoje roke in vdrli v skupščino, peščica posameznikov pa je nasilno obračunala s člani stranke socialnih demokratov in albanskih strank. V incidentu je bilo poškodovanih več kot sto ljudi, prve aretacije je makedonska policija že opravila. Priprtih je bilo okrog 20 ljudi.
Poslanci doslej vladajoče stranke VMRO-DPMNE, ki je sicer zmagala na decembrskih volitvah in je ostro obsodila nasilje, so se v torek na sestanku strinjali, da je edini legalni predsednik makedonskega parlamenta še vedno lahko samo Veljanoski. Premier Nikole Gruevski je namreč večkrat na glas poudaril, da je bila izvolitev Talata Xhaferija, potem ko je nova koalicija ustanovila dobesedno vzporedno skupščino v kotu dvorane in v pol minute na čelo Sobranja postavila Albanca, nezakonita.
https://www.youtube.com/watch?v=lilqJyYSj90
Bodo Makedonci zoper Xhaferija sprožili postopek pred ustavnim sodiščem?
Podobnega mnenja je tudi aktualni predsednik države Gjorge Ivanov, ki vztrajno zavrača podelitev mandata Zoranu Zaevu, saj je slednji pristal na vse točke v t. i. Tiranski platformi, s katero želijo Albanci ob sponzorstvu Edija Rame vzpostaviti dvojezično Makedonijo, druge ustavne spremembe pa se nanašajo na spreminjanje imena, grba in zastave države. Takšna koalicija, v kateri bi bili Makedonci v lastni državi v parlamentu manjšina, je za Ivanova seveda nedopustna, saj ogroža obstoj države.
Na skopski Pravni fakulteti se čudijo odločitvi ZDA in Evropske unije, da podpreta Talata Xhaferija za novega predsednika Sobranja, saj je bil Albanec izbran protiustavno, protipravno in v popolnem nasprotju s proceduro. Profesorica ustavnega prava in političnih sistemov dr. Tanja Karakamiševa Jovanovska je za skopske medije tudi opozorila, da bi morali zoper Xhaferija v resnici sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, s katerim bi bile razveljavljene vse dosedanje odločitve nesojene koalicije in bi se Makedonija izognila prihodnjim škodljivim posledicam.
“Postopek, po katerem je bil Xhaferi izbran za predsednika Sobranja, neposredno krši štiri člene ustave. Prav tako je bilo kršenih kar 14 členov Pravilnika o delu parlamenta in trije členi Zakona o skupščini. Odločitev je torej neustavna in v nasprotju s pravilnikom,” je za skopski Sputnjik še povedala Jovanovska. Pravnica poziva predsednika države, naj od ustavnega sodišča zahteva presojo, če je bil izbor predsednika skupščine ustaven in zakonit, saj to pravico ima. “Gospod Ivanov je po svoji funkciji dolžan poskrbeti za to, da se v Makedoniji spoštujejo ustava in zakoni!”
Javnost se boji, da bi socialdemokrati vlado sestavili mimo ustave, kar bi bil začetek diktature
Naj spomnimo, da ima Gjorge Ivanov možnost sklicati tudi Svet za nacionalno varnost, na katerem bi bila lahko sprejeta odločitev o nadaljnjem delovanju države. Ker Ivanov očitno nima nobenega namena podeliti mandata šefu SDSM Zaevu, bi lahko nova koalicija “povozila” še en člen ustave in na svojo pest sestavila vlado. “A to bi bila dokaj enostavna odločitev za ustavno sodišče, ki bi takšno dejanje razveljavilo,” pri Sputnjiku še citirajo profesorico.
Odzivi iz ZDA in Evropske unije glede rešitve makedonske politične krize pa so zelo neenotni. Na eni strani najdemo levičarske vlade z vseh koncev Evrope, tudi slovenske Socialdemokrate na čelu s Tanjo Fajon in Ivom Vajglom, ki želijo ob podpori ZDA na vsak način, mimo vseh zakonov, za šefa Sobranja postaviti Xhaferija, medtem ko so proti temu po novem Grki, ki so se ustrašili destabilizacije Balkana in spreminjanja meja, saj imajo tudi sami v svoji pokrajini Epir v severno-zahodnem delu države številčno albansko diasporo. Grčija, ironično, zaradi bojazni pred Veliko Albanijo, zdaj obrača ploščo, saj je dolgo časa na glas zagovarjala idejo o etični delitvi Makedonije.
Trumpova administracija ogorčena, ker je ameriški veleposlanik v Skopju potrdil Xhaferija – ta se je vse dogovoril z Obamo
Je pa zanimivo, da Bela hiša očitno ni bila obveščena o samovoljnih potezah ameriškega veleposlaništva v Skopju, ki je še isti dan priznalo nezakonito Xhaferijevo izvolitev na položaj predsednika parlamenta. Srbski mediji pišejo, da je ameriški veleposlanik Jess Baily še del nekdanje administracije Baracka Obame (ki deluje po navodilih plačnika Georgea Sorosa), njegov mandat v Skopju, ki se je začel s koncem leta 2014, pa praktično sovpada z začetkom makedonske politične krize. Mediji navajajo, da Donald Trump ni zadovoljen z odločitvijo ameriškega veleposlaništva, Baily pa medijem na vprašanja, kako lahko dovoli takšen puč, ne odgovarja. Ob tem ni čudno, da v Makedoniji velja za najbolj osovraženega Američana vseh časov.
Ker Ivanov novi koaliciji ne želi podeliti mandata, je postal (pre)velika ovira za ameriške in evropske interese v Makedoniji. Po ustavi v Makedoniji lahko predsednik Sobranja prevzame funkcijo predsednika države le v primeru, če slednjega zamenjajo ali ubijejo. Makedonski mediji zato špekulirajo, da utegne največja opozicijska stranka SDSM zahtevati odpoklic Ivanova, ki med drugim nadzira oborožene sile in obveščevalne službe.
Nova pravila: Albanska zastava na prvem mestu v kabinetu predsednika državnega zbora
Medtem pa Xhaferi sedi v svoji novi pisarni v Sobranju in že sprejema nekatere odločitve. Ob njegovi predstavitvi je v kabinetu na pisarniško mizo na prvo mesto postavil albansko zastavo ob evropski, tako da je makedonska potisnjena v ozadje. Simbolično, kot so v ozadje potisnjeni interesi Makedonije, za katere se še naprej borijo protestniki, ki vztrajajo pred zgradbo parlamenta. Za Xhaferijevim hrbtom sicer lahko opazimo še eno večjo albansko zastavo.
Takšna odločitev Talata Xhaferija za poznavalce razmer ni nobeno presenečenje, saj je terorizem s strani albanske manjšine prisoten od razpada Jugoslavije. Po lokalnih volitvah, konec leta 1996, so županske sedeže v zahodni Makedoniji zasedli večinoma Albanci. V Gostivarju je zmagal Rufi Osmani in kmalu po zasedbi položaja je gostivarski občinski svet odločil, da bodo v občinskih ustanovah (poleg makedonske) izobesili še turško in albansko zastavo. Čeprav je ustava pripadnikom narodnosti dovoljevala uporabo nacionalnih simbolov, pa je prepovedovala uporabo nacionalnih simbolov drugih držav. Zato so 9. julija 1997 posebne policijske enote umaknile zastavi z mestne hiše (hkrati so posebne policijske enote umaknile tudi zastave z mestne hiše v Tetovu).
Pri tem je prišlo do nasilnega obračuna med policijo in makedonskimi Albanci, saj je župan someščane pozival, naj “zastavo branijo s svojo krvjo”, lahko preberemo v zapisih mednarodne skupine za krizo (ICG Macedonia Report). Spopad se je takrat zaključil s smrtjo treh Albancev, več sto ljudi je bilo ranjenih. Policija je prijela nekaj članov stranke DPA in župana Osmanija, ki je bil pozneje obsojen na 13 let in osem mesecev zaporne kazni (po pritožbi zmanjšana na sedem let). Prijet je bil tudi župan Tetova in pozneje obsojen na dve leti in pol zaporne kazni.
Švicarska albanska diaspora, ki je financirala koalicijo z Zaevom, grozi s krvjo, če SDSM ne uresniči obljub iz Tiranske platforme
Poznavalci razmer so prepričani, da si je Zoran Zaev pravzaprav “skopal grob”, ker je Albancem obljubil uresničitev vseh zahtev iz Tiranske platforme, saj se manjšina svojim željam, zdaj, ko je zaznala kri, zlahka ne bo odpovedala. Kot namreč poroča portal Vesti-online, je šef socialdemokratov že prejel prve grožnje stranki od albanske diaspore v Švici. Ta naj bi bila ena glavnih plačnic njegove koalicije z albanskimi strankami. Zdaj pričakujejo, da v kratkem času Zaev prevzame oblast in se loti projekta “Ilirske republike” v Makedoniji.
Skopski mediji pišejo, da Albanci niso pričakovali takšne makedonske ljudske vstaje, zato postajajo vse bolj živčni. Objavili so celo pismo, ki naj bi ga državnemu sekretarju iz SDSM, Oliverju Spasovskem, poslal Agron Xhaferi.
“Oliver Spasovski, ti in Zaev morata v parlamentu povedati resnici v zvezi s tem, kar smo se dogovorili. Mar mislite, da bomo mi Albanci čakali? Prihajali ste v Švico in nas prosili za koalicijo, zdaj pa se delate budale. Lažete na televiziji Makedoncem, zdaj pa bi radi lagali še nam Albancem? Naj vas spomnim, da ste pristali na vse zahteve iz Tiranske platforme. Povejte že v parlamentu tisto, kar morate. Ne silite nas, da pridemo v Kumanovo in pokažemo tebi in temu Zoranu Zaevu. Živela Ilirida,” je po navedbah Vesti-online zapisano v pismu.
Zaev je Albancem obljubil, da bodo imeli enak status kot Makedonci, pa čeprav so manjšina. Z albanskimi strankami se je dogovoril za kantonizacijo, podobno kot v Švici, ta pa bi dolgoročno pomenila odcepitev dela Makedonije in ustanovitev Ilirske republike, ki bi zajemala severozahodno polovico države. Slednja je, tako kot Kosovo, del projekta t. i. Velike Albanije.
Pred Makedonijo so odločilni dnevi za prihodnost Balkana in Evrope.
Luka Svetina