fbpx

Zakaj je Savdska Arabija izbrala boj, v katerem ne more zmagati

Tudi če je bila usmrtitev klerika Nimra al-Nimra mišljena kot provokacija ali ne, je ta privedla do ostrega stopnjevanja napetosti, ki je močno pretresla ne samo svetovne naftne trge (foto: epa).

Nenadno povečanje napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom, dvema najmočnejšima režimoma na Bližnjem vzhodu, je po mnenju strokovnjaka za svetovne naftne trge samo še poslabšalo trend v smeri visoke ravni proizvodnje nafte. Voditelji v celotni regiji se trudijo zaščititi pred prihodnjimi negotovostmi, ki jih prinaša tolikšno črpanje bogastva iz tal.

“Večina ljudi ne vidi, da ob zaostrovanju odnosov na Bližnjem vzhodu in uhajanju stvari izpod nadzora obstaja tveganje, da nafte, ki je pod zemljo in za zdaj na zalogi, jutri tam ne bo več,” je po poročanju Businessinsiderja dejal profesor Steve Hanke, ki predava uporabno ekonomijo na Univerzi Johns Hopkins in je zaposlen kot višji sodelavec na Cato Institute.

Vzeli denar in pobegnili
V delu sveta, kjer je bilo od leta 2001 pol ducata dolgotrajnih režimov v celoti ali delno strmoglavljenih, obstaja zelo zaskrbljujoča možnost, da bi vladarji, ki trenutno uživajo finančno varnost, izhajajočo iz obsežnih rezerv nafte, lahko nepričakovano izgubili dostop do tega vira.

“Obstaja velik interes, da bi vzeli denar in pobegnili,” je dejal Hanke. “Da bi likvidirali toliko rezerv, kolikor je mogoče, vzeli denar in ga shranili v banki nekje zunaj regije.”

Čeprav se morda zdi kot recept za cenejšo nafto – več ponudbe pomeni nižje cene – je dejstvo, da nekateri od največjih proizvajalcev na Bližnjem vzhodu, kot je Savdska Arabija, že črpajo nafto na robu svoje maksimalne zmogljivosti. Lani je Irak proizvajal nafto z rekordno hitrostjo in izvozil več kot milijardo sodčkov surove nafte, s čimer so cene padle pod 40 dolarjev za sodček.

Najnovejša kriza v regiji pomeni, da bodo pipe ostale na široko odprte še v bližnji prihodnosti.

Razkol med suniti in šiiti
Savdska Arabija in Iran sta na nasprotnih straneh dolgoletnega islamskega razkola med suniti in šiiti. Savdska Arabija je večinsko sunitska država, ki ji vlada sunitska kraljeva družina, Iran pa večinsko šiitski z učenjaki ajatoli na čelu. Pred dobrim tednom dni je Savdska Arabija obglavila visokega šiitskega klerika, obtoženega terorizma. V odgovor so jezni Iranci napadli in razdejali savdsko veleposlaništvo v Teheranu, pri čemer so izkoristili opazno odsotnost iranskih varnostnih sil v bližini veleposlaništva.

Savdska Arabija je odgovorila s prekinitvijo diplomatskih odnosov in letalskega prometa z Iranom.

“Savdijci niso čisto tako pametni, kot mislijo, da so”
Tudi če je bila usmrtitev klerika Nimra al-Nimra mišljena kot provokacija ali ne, je ta privedla do ostrega stopnjevanja napetosti, ki je močno pretresla ne samo svetovne naftne trge (cene so bile na vlaku smrti vse do ponedeljka zjutraj), ampak tudi oceno sposobnosti savdske vlade, da nadaljuje z odplačevanjem svojih dolgov. V ponedeljek so investitorji začeli zahtevati višje donose na dolžniške vrednostne papirje kraljevine.

Kajti če bi se razmere med regionalnimi silami še naprej poslabševale, je možno, da je Savdska Arabija izbrala boj, v katerem ne more zmagati.

“Savdijci niso čisto tako pametni, kot mislijo, da so,” je dejal Hanke. “Iran ima skoraj vse karte v zalivu zaradi Hormuške ožine. Če bi ga zaprli, bi to pomenilo konec tekme.”

Višje cene nafte v letu 2016
Ožina je za tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, edini dostop do Arabskega morja in do ostalega sveta. Ozko grlo z manj kot 30 navtičnimi miljami je glavna kritična točka, ki jo iranska mornarica lahko začasno zapre, kar bi verjetno sprožilo odziv savdskih zaveznikov. To lahko tudi vključuje ZDA, kar bi skoraj zagotovo povzročilo, da bi se kriza še naprej stopnjevala.

Nobenega razloga ni za domnevo, da bi konflikt med obema državama res privedel do tega, a je to možen zaključek, ki se ga globalni naftni trgovci še predobro zavedajo in zaradi katerega tržni analitiki, kot je Hanke, napovedujejo, da se bodo cene nafte v letu 2016 dvignile.

M. K.