Spolno suženjstvo ni samo nekaj, kar obstaja daleč od nas, primerov spolnega suženjstva je vse več tudi po Evropi. Največkrat ga zaradi odmevnih aretacij in sodb v Veliki Britaniji povezujemo s skupinami pakistanskih migrantov.
Le-ti so v najrazličnejših krajih po Veliki Britaniji dobesedno ugrabljali dekleta in jih potem več let imeli v ujetništvu kot sužnje, kot spolni objekt za zadovoljitev spolnega nagona vsakogar, ki je prišel mimo. Pa vendar policija po Evropi vsake toliko odkrije kaj podobnega tudi drugje po enakem vzorcu. V italijanskem mestu Vicenza je policija odkrila aretirala dva tujca (tako se politično korektno izogneš zapisati resnico, da gre za dva ilegalno priseljena migranta), ki sta nekaj mesecev zapored posiljevala šestnajstletno Italijanko; zvabila sta jo v svoje stanovanje, jo drogirala in jo, medtem ko je bila omamljena, posiljevala.
Zaradi nam tujih norm so žrtve Evropejke
Razmišljanje, da morajo biti in so vse ženske, mlade, stare, še otroci, na voljo za zadovoljitev spolne sle vedno in povsod, je naši civilizaciji tuj. Ženska je v naši civilizaciji čaščena in spoštovana, v stoletjih dosežena enakopravnost in enakovrednost z moškimi ter ozaveščanje, kaj je spolno nasilje, so tako globoko integrirani v naš način razmišljanja, da se nam zdijo zgodbe, kot je ta zgoraj, kot da pripadajo nekemu drugemu času, pradavnini. Pa vendar to ni drug čas, je preprosto druga civilizacija. Drugačna od naše. Z drugačnim pojmovanjem, kdo je kdo v njihovi družbi. In v tej družbi je ženska vredna manj kot nič. V tej družbi je moškemu z žensko dovoljeno delati vse, kar mu pade na pamet, še več, to je celo zapovedano v njihovi sveti knjigi, to so besede njihovega preroka. In posilstvo v tej družbi pravzaprav sploh ne obstaja, ker v konceptu ne obstaja svobodna volja ženske, pač pa je ženska dolžna biti objekt za zadovoljitev spolne sle, če to želi ali ne. Zato tudi večina storilcev, ki jih ujamejo, pred sodiščem priča, da ne razume, kaj so storili narobe.
Tako bo verjetno tudi z dvema Nigerijcema, ilegalnima migrantoma dvaindvajsetih oziroma sedemindvajsetih let, ki živita pod bolzanskimi mostovi. Sredi belega dne sta posilila petnajstletno dijakinjo v Bolzanu, ko je šla iz šole. Sledila sta ji, ko se je po poti na obrežju Talvere vračala domov, jo napadla, zvlekla v grmovje in jo nato drug za drugim posilila. Dekle je najprej poskusilo ubežati napadalcema, vendar sta bila zanjo prevelika in premočna, utrpela je tudi nekaj udarcev, zaradi katerih je bila, potem ko sta posiljevalca opravila svoje, skoraj v nezavestnem stanju. Dekle so kasneje odkrili mimoidoči, kako išče pomoč; na policiji je takoj pričala in njeno pričevanje je vodilo do storilcev. Zadeva je alarmantna, saj je to posilstvo sledilo podobnemu nekaj dni prej, kjer je bila žrtev prav tako mladoletnica. Slednja je sedaj v bolnišnici, ker je še vedno v šoku zaradi napada. In obrežje Talvere je pravzaprav kraj, kjer so se že v preteklosti dogajale podobne reči – nekaj mesecev v letu 2017 je tam dvakrat »udaril« posiljevalec, prav tako Nigerijec, ki je najprej napadel dekle in jo z nožem, prislonjenim na njen vrat, posilil, nekaj dni kasneje pa je s podobno tehniko napadel žensko srednjih let, a je zaradi njenega kričanja zbežal, še preden bi se lahko zgodilo najhujše.
Posilstvu pa ni ubežala 62-letnica iz Pavie, ki se ji je triindvajsetletni Nigerijec, prosilec za azil, nameščen v azilnem centru v bližini njenega doma, najprej približal, ji sledil na poti domov, hodil ob njej, jo verbalno nadlegoval, nato pa jo porinil v stransko ulico, jo napadel, strgal obleko z nje in jo posilil, po dejanju pa zbežal.
Sodišča z blagimi kaznimi pošiljajo napačno sporočilo
Pa vendar, kljub alarmantno naraščajočim številkam posilstev in drugega spolnega nasilja v Evropi, pri čemer so storilci po pravilu migranti muslimanske vere, ki se svojih dejanj ne kesajo in v njih ne vidijo nič spornega, so evropska sodišča še kar naprej prizanesljiva do storilcev in jih ne kaznujejo strogo prav zaradi njihove “drugačne” vzgoje in kulture. In s tem pravzaprav pošiljajo sporočilo drugim potencialnim storilcem, da je tudi v Evropi pravzaprav skoraj dovoljeno posilstvo, samo pravega rodu moraš biti. Kako naj drugače razumemo sodbo sodišča v Uppsali na Švedskem, ki je Iranca Saida Rendija, obsojenega za kar enajst spolnih napadov, ki jih je izvedel v samo dveh tednih, potem pa ga je švedska policija priprla, obsodila samo na pogojno kazen, 60 ur družbenega dela in denarno kazen, ni pa ga obsodila na izgon iz države. Iranec je spolno napadel 11 žensk, ženske je od zadaj napadal sistematično, po ustaljenem vzorcu, zamaskiran s kirurško masko, vse to v pičlih štirinajstih dneh. In kazen, ki jo je dobil, je pravzaprav nagrada, nagrada, ki zanj (in za druge morebitne storilce) pomeni, da lahko s svojimi sprevrženimi dejanji pravzaprav nadaljuje. V državi, kot je Švedska, ki je postala »svetovna prestolnica posilstev« in kjer 85 odstotkov posilstev zagrešijo storilci, ki jih žrtve niso poznale in so “migrantskega izvora”, je to lahko usodno.
Ženske posiljujejo, moške napadajo z noži in verigami
Napadi z noži, mačetami, vsakovrstnim hladnim orožjem se vrstijo kot po tekočem traku, tokrat v Nürnbergu, kjer sta se v eni noči zgodila dva napada z resnimi poškodbami. Najprej je dvajsetletnik večkrat zabodel sedemindvajsetletnika, kasneje pa je v prepiru v zavetišču med dvema prosilcema za azil tridesetletnik z nožem zabodel triintridesetletnika, nato pa pobegnil s kraja dogodka. V italijanskem mestu Forliju pa sta dva Afričana brutalno pretepla človeka samo zato, ker jima ni hotel dati denarja in cigaret. Okrog poldneva je policija v Forliju dobila klic, da je v javni podzemni garaži nekdo hudo poškodovan. Izkazalo se je, da gre za dvaintridesetletnega Romuna, legalnega priseljenca, ki sta ga napadla dva Afričana, osemintridesetletni Maročan in osemindvajsetletni Alžirec, od njega zahtevala cigarete in denar. Romuna sta prisilila, da stopi s svojega kolesa, ko pa se jima je začel upirati, sta ga najprej zbila na tla, nato pa pretepla s kovinsko verigo z njegovega kolesa. Potem ko je žrtev zaradi udarcev obležala v mlaki krvi, sta mu vzela sončna očala znane znamke in zbežala. Naslednjega dne ju je našla policija, ki je ugotovila, da gre za ilegalna migranta brez urejenih dokumentov, stara znanca policije, in ju aretirala.
Klub vsemu pa − čeprav ne obstaja upanje, da se bodo prišleki integrirali in začeli spoštovati našo kulturo ter živeti po naših pravilih in zakonih − obstaja rešitev, kako zmanjšati krvave sledi, ki jih puščajo nezakoniti prišleki po naši celini. Italijanska država je dokaz za to. Po prihodu Mattea Salvinija za notranjega ministra so se stvari v Italiji premaknile. Ne samo da je ustavil pritok migrantov po morju, Salvini je z zaostritvijo zakonodaje zmanjšal število kaznivih dejanj. Številke ne lažejo. V enem letu, 2018, se je število umorov zmanjšalo za 12,2 odstotka, spolno nasilje za 32,1, ropi za 20,9, tatvine za 15 odstotkov. Vse to je posledica strožjih zakonov in resnične deportacije storilcev, ki niso iz Italije, a so storili hujše kaznivo dejanje. Dejanske deportacije obsojencev in grožnja z njimi očitno delujejo. Vsaj v Italiji. Lahko delujejo tudi po vsej Evropi?
Demokracija