Po dvotedenski hudi bitki s člani upravnega odbora Twitterja je samooklicani absolutist svobode govora Elon Musk, izvršni direktor Tesle in SpaceXa ter trenutno najbogatejši človek na svetu, na koncu le dosegel svoje in se uspešno dogovoril za nakup družbene platforme Twitter. Twitterju je zameril, da s svojimi algoritmi preveč omejuje svobodo govora, kar je tudi privedlo do nakupne odločitve.
Elon Musk je v ponedeljek sklenil posel za nakup družbe Twitter Inc. za 44 milijard dolarjev, kar je po besedah uprave Twitterja prodaja 100 odstotkov družbe po Muskovi prvotni ceni 54,20 dolarjev na delnico. Musk, ki absolutno zagovarja svobodo govora, je večkrat kritiziral zmernost Twitterja. Želi, da je Twitterjev algoritem za določanje prednosti tvitov javen in nasprotuje temu, da bi podjetjem, ki oglašujejo, dali preveč moči na storitev. Mnogi so se ob tem spraševali, ali se bo vrnil na Twitter tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, vendar je trditve zanikal, poroča Breitbart.
Dogovor po preudarnem razmisleku le dosežen
Predstavniki Twitterja so objavili novico o dokončnem dogovoru, v katerem je Elon Musk 100-odstotni latnik platforme. Za 100-odstotno lastništvo je Musk ponudil 54,20 ameriški dolarjev na delnico v gotovini v transakciji v vrednosti približno 44 milijard USD. Po zaključku transakcije bo Twitter postal njegovo zasebno podjetje. Bret Taylor, predsednik neodvisnega odbora Twitterja, je dejal, da je odbor premišljeno in preudarno razmislil o predlogu in vrednosti, gotovosti in financiranju. Menijo, da bo predlagana transkacija prinesla precejšnjo denarno premijo in verjamejo, da je to najboljša pot naprej za delničarje Twitterja. Ob tem je navdušenje izrazil tudi Parag Agrawal, izvršni direktor Twitterja.
Prevzemu so ostro nasprotovali Jeff Bezos in člani upravnega odbora
Musk je že v začetku leta pričel z nakupovanjem delnic, konec marca pa je postal največji delničar družbe. Možnost, da bo podjetje prevzel samooklicani “absolutist svobode govora”, je povzročil ogorčenje naprednih uporabnikov platforme, pa tudi Washington Posta, ki je v lasti Jeffa Bezosa. Prevzemu Twitterja je ostro nasprotoval tudi celotni upravni odbor Twitterja, je pa večkrat poudaril, da je cilj njegovega nakupa obnovitev svobode govora na platformi. “Svobodni govor je temelj delujoče demokracije, Twitter pa je digitalni mestni trg, kjer se razpravlja o zadevah, ki so ključnega pomena za prihodnost človeštva,” je dejal Musk. Twitter sicer ni tako priljubljen pri uporabnikih, kot so Facebook, Instagram ali TikTok, je pa igral ključno vlogo v globalni politiki. Možnost tvitanja slike ali posodobitev tvitov v živo iz protestov na terenu, vojnih območij, nesreč in drugega je Twitter spremenila v neposreden vir novic in perspektive za milijone, prek meja in morja. “Upam, da bodo tudi moji najhujši kritiki ostali na Twitterju,” je Musk tvitnil kmalu po objavi dogovora, “ker to pomeni svoboda govora”.
I hope that even my worst critics remain on Twitter, because that is what free speech means
— Elon Musk (@elonmusk) April 25, 2022
Trump se ne namerava vrniti
Mnogi pričakujejo, da bo Muskov režim pomenil manj zmernosti in ponovno vzpostavitev prepovedanih posameznikov vključno z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je pred nekaj sicer lansiral svojo platformo Truth Social (Resnica), ki pa je doslej še ni uporabil. Ob nakupu Twitterja je Donald Trump za Fox News dejal, da se na Twitter ne vrača in da ostaja na “Resnici”. “Upam, da bo Elon kupil Twitter, ker ga bo izboljšal, je dober človek,” poroča Breitbart. Twitter je Trumpa po 6. januarju 2021, ko se je zgodil napad na Kapitol, trajno uvrstil na črno listo, saj naj bi spodbujal nasilje, s čimer se mnogi ne strinjajo.
Twitter pa ni uvrstil na črno listo le Trumpa, ampak še mnoge konzervativce, zaradi česar je Twitter “postal dolgočasen”, je povedal Trump za medije in se tudi zato ne namerava vrniti. Potem ko je Twitter prepovedal Trumpa zaradi pomislekov glede spodbujanja nasilja po napadu na ameriško Kapitol s strani njegovih podpornikov, je Musk tvitnil: “Veliko ljudi bo zelo nezadovoljnih z visoko tehnologijo zahodne obale kot de facto “razsodnikom svobode govora”.”
Tanja Brkič