Stojan Petrič, podjetnik in član Foruma 21, je že vrsto let osumljen gospodarskega kriminala in utaje davkov preko njegovih podjetij v davčnih oazah. Kljub temu da so bile ovadbe podane že leta 2011, se do danes ni zgodilo še nič.

Če bi šlo le za običajno počasne postopke slovenske birokracije, bi morda še lahko razumeli, da je vse skupaj le del rutine kriminalistov na NPU. Toda prav slednji so v primeru slabe banke dokazali, da znajo hišne preiskave izvesti tudi izredno hitro – takoj, ko se je vlada spomnila, da bi na DUTB rada zamenjala vodilne tujce.

Petriča še pes ne povoha, kaj šele kriminalisti
Kot navajajo tuji preiskovalni viri, pa je ravno za počasnost preiskav v zvezi z njim ‘kriva’ prav njegova politična povezanost. ”Ker je Kolektor močno povezan s slovensko politiko, bodo slovenske oblasti močno premislile, kdaj bodo imele dovolj dokazov, da zoper njih ukrepajo na kakršenkoli način,” so zapisali v poročilu.

Britanski preiskovalci ob tem še zapišejo, da poslovanje Stojana Petriča in njegoviih podjetij močno spominja na poslovanje ruske mafije.

Toda to ugotavljajo tuji preiskovalci. V Sloveniji je s Petričem povsem drugače. Stojan Petrič je namreč velik podjetnik, dobitnik nagrade za življenjsko delo na področju menedžmenta, dolgoletni šef Kolektorja in po novem tudi lastnik Dela. Kljub številnim ovadbam in skrajno sumljivemu poslovanju pa se zdi, da v Sloveniji Petriča še “pes ne povoha”, kaj šele kriminalisti.

Iz slovenskih dokumentov
V resnici gre prav pri Petriču za preiskavo zelo zahtevnih in obsežnih gospodarskih kaznivih dejanj, kažejo uradni dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvu. “V ta namen je bila maja 2013 ustanovljena specializirana preiskovalna skupina,” je zapisano. Ampak bolj kot ne se zdi, da so slovenski organi pregona s tem želeli le zadostiti pravilnikom in zakonom, nato pa so vse skupaj odložili v predal.

V nadaljevanju dokumenta je namreč zapisano: “Zaključek predkazenskega postopka s podajo ustreznega akta po 148. členu ZKP je tako predviden v letu 2014.” Zgodilo pa se ni – četudi se zaključuje leto 2015 – popolnoma nič.

Ko smo na NPU vprašali, kaj se s primerom dogaja trenutno, so nam sporočili le, da podatkov glede konkretnih fizičnih oseb ne morejo dajati, lahko pa potrdijo, da poteka predkazenski postopek glede suma izčrpavanja gospodarske družbe. Z drugimi besedami – od leta 2013 do danes se ni spremenilo popolnoma nič, četudi bi preiskovalci s svojim delom morali zaključiti že leta 2014. Zdi se, da celo na novinarska vprašanja odgovarjajo vsako leto enako.

Dolgoletni predsednik koncerna Kolektor 
Petrič je najbolj znan kot dolgoletni predsednik uprave koncerna Kolektor, ki je globalna družba s področja specializirane indrustrijske proizvodnje in ima sedež v Idriji. Leta 2002 je Kolektor postal povsem slovensko podjetje v lasti več tisoč delničarjev, upokojencev in zaposlenih. Prav glede prevzema Kolektorja pa se njegova zgodba začne prvič zapletati. Iz leta 2008 izhajajo namreč najhujše obtožbe: da je namreč delničarje podjetja FMR, katerega predsednik nadzornega sveta je on sam, oškodoval kar za 1,3 milijona evrov. In kako je vse skupaj potekalo?

V procesu preprodaje deleža Kolektorja neznano kam izginilo 1,3 milijone evrov
Leta 2008 je Fond d. d., katerega večinski lastnik in predsednik nadzornega sveta je Petrič, od Abanke in Vipa Holdinga kupil 6,7-odstotni delež Kolektorja. Zanj je plačal 9,1 milijona evrov, kupnino pa naj bi si Fond sposodil od podjetja FMR d. d., katerega predsednik nadzornega sveta je spet Stojan Petrič. Fond je nato dva meseca kasneje kupljeni delež Kolektorja prodal podjetju Salonit Anhovo, a kar za pol milijona višjo ceno. Za isti, 6,7-odstotni delež Kolektorja bi moralo podjetje Salonit Anhovo torej plačati 9,6 milijona evrov.

Tu pa se stvar še dodatno zaplete. Salonit Anhovo za plačilo kupnine ni imel dovolj denarja, zato je že prej omenjeno podjetje FMR Salonitu posodilo 10,4 milijona evrov. Ker Salonit tega posojila ni bil sposoben vrniti, mu je FMR kupljen 6,7-odstotni delež Kolektorja zaplenil. FMR je torej za ta delež dobil 10,4 milijone evrov (kolikor je znašalo posojilo), čeprav je bila osnovna cena deleža 9,1 milijona evrov. Izgubljenih 1,3 milijona evrov pa je ostalo nekje med podjetjem Fond – v lasti Petriča – in Salonitom Anhovo. Pri tem so bili seveda oškodovani delničarji podjetja FMR.

Poleg Kolektorja še utaje davkov s podjetji v davčnih oazah
Zaradi vseh nepravilnosti pa je bila na NPU podana ovadba zoper Stojana Petriča že leta 2011. Ovadba se nanaša na posle s kupovanjem deleža Kolektorja ter na njegove druge sumljive posle. Med drugim je do nepravilnosti prišlo tudi pri nakupu podjetja Etra 33, osumljen pa je tudi utaje davkov, saj naj bi imel več podjetij v davčnih oazah, med drugim tudi na Deviških otokih in v Luksemburgu. A vsi sumljivi posli in očitne nepravilnosti v poslovanju Petričevih podjetij, kjer izginjajo milijoni, očitno niso dovolj, da bi se v vseh štirih letih karkoli premaknilo.

Tuje detektivsko poročilo: Kolektor je preveč povezan s politiko, da bi zoper njega ukrepali
Od leta 2011 do praktično 2016 se ni zgodilo nič, nobene hišne preiskave ni bilo, nobene ovadbe na sodišču in nobene kazni za Petriča. Razlogi za to pa so popolnoma politični. V uredništvu hranimo dokumente tuje detektivske združbe, ki je v Sloveniji opravljala preiskavo o Petričevih trenutnih poslih in stanju preiskave. Kot so zapisali v poročilu, NPU glede Petriča ne urgira, saj ”združba Kolektor velja za eno ključnih podjetij v slovenskem gospodarstvu, njena povezava s slovensko politiko pa je tako močna, da so glede vseh sumov nepravilnosti v njej izjemno previdni”. Kot ugototavljajo v poročilu, je Kolektorjeva povezava s slovensko politiko tako močna, da ”bodo slovenske oblasti močno premislile, kdaj bodo imele dovolj dokazov, da zoper njih ukrepajo na kakršenkoli način”. 

M. G.