Slovenska vlada je več kot očitno slaba pogajalka, predvsem ko gre za naše narodno bogastvo. Imamo mnogo posebnosti, med drugim jih je precej tudi v kulinariki, ki pa jih očitno ne znamo primerno zaščititi in potem promovirati kot edinstvene. Vladnim uslužbencem ne pomagajo niti drago plačani svetovalci iz tujine. Evropska komisija obžaluje, ker Slovenija in Hrvaška v dveh letih nista uspeli najti skupne rešitve glede imena teran in tako je pred kratkim sporočila, da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno uporabo tega imena. Januarja lahko pričakujemo sprožitev procesa za odobritev te izjeme.
Slovenija je že klonila pri pogajanjih glede istrskega pršuta, pri katerem je s Hrvaško sklenila dogovor o skupni označbi porekla. Vino ‘teran’ smo zaščitili v EU z označbo porekla, a očitno se ostale članice EU ne menijo za to, še huje pa je, da se slovenska vlada ne zna ustrezno odzvati na tovrstne kraje ter enkrat za vselej odločno udariti po mizi in reči: “To je naše, pustite pri miru!”
Židanove besede nimajo prave vsebine
Nesposobnost slovenske vlade se res kaže na čisto vseh področjih, po drugi strani pa se je minister Dejan Židan pred kratkim pohvalil z začetkom kampanje za promocijo slovenske hrane Naša super hrana, tisti dan pa je označil za zgodovinskega. Dodal je, da predstavlja dogovor več sektorjev, ki sodelujejo v izbrani kakovosti, pravi družbeni konsenz, ki priznava, da je slovenska hrana ‘nekaj več’. Očitno so njegove besede precej prazne in brez iskrene vsebine, saj po drugi strani v dveh letih nismo uspeli izbojevati boja za naš teran. Očitno ga bodo naši vrli pogajalci brez slabe vesti prepustili sosedom Hrvatom.
Slovenski vladi ne pomagajo niti dobro plačani svetovalci
Zanimivo, da so za potrebe zaščite terana najeli celo strokovnjaka dr. Rolanda Knaaka iz Inštituta za intelektualno lastnino iz Nemčije. Roland je avtor številnih objav na področju prava intelektualne lastnine, predvsem na področju nacionalnih, mednarodnih in evropskih znamk ter nepoštenega konkurenčnega prava ter zakona o geografskih označbah. Bil je tudi član ekipe Max Planck Institute, ki je izvedla raziskavo o splošnem delovanju zakona European Trade Mark v imenu Evropske komisije v letu 2010. Slovenska vlada mu je za Študijo o absolutni zaščiti slovenske označbe porekla ‘teran’ plačala skoraj 21.000 evrov, natančneje 20.825,00 evrov.
Izjeme menda veljajo za vse vinogradniške članice unije, tudi za Slovenijo. Do sedaj je bilo pod točno določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Franciji, Španiji, Italiji, na Portugalskem ter v Nemčiji.
Leta 2015 je z objavo registracije kranjske klobase Evropska komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod
Z objavo registracije ‘kranjska klobasa’ je evropska komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem je avstrijskim in nemškim proizvajalcem še naprej omogočena uporaba imen Krainer, Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer, medtem ko je določeno 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza ‘kranjska’ oziroma ‘kranjska kobasica’.
Hrvaška imena kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime ‘kranjska kobasica’ pa torej lahko uporablja največ 15 let, pri tem pa mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla (Hrvaška). Ko se to prehodno obdobje izteče, pa hrvaški proizvajalci za svoje proizvode tudi imena ‘kranjska kobasica’ ali ‘kranjska’ ne smejo več uporabljati. Seveda pa je dovoljenje za uporabo ‘kranjska’ popolnoma skregano z zgodovinskimi dejstvi, saj Hrvatje niso bili nikoli Kranjci, od koder izvira pridevnik ‘kranjska’, temveč bi bila bolj primerna označba ‘ustaška klobasica’ ali kaj podobnega.
Bomo za silvestrovo še zadnjič nazdravili z ‘našim teranom’?
Toliko enega bogastva imamo, ki ga ne znamo ceniti. Medtem ko vlada Mira Cerarja prosjači za dodatna pojasnila, Slovenke in Slovenci izgubljamo naše narodno bogastvo. Odločnost, učinkovitost, strokovnost in morala res niso vrline, ki bi jih lahko pripisali tistim, ki nam trenutno vladajo.
B. P.