”Poenostavljeno rečeno: če je za pouk matematike moje hčerke iz javnih sredstev namenjenih 100 evrov za javno šolo, mora biti za pouk matematike moje hčerke namenjenih 100 evrov tudi na zasebni šoli – in ne 85 evrov kot do sedaj. To pravi ustavna določba,” je pojasnil pravnik Miha Skubic in Miru Cerarju oziroma njegovi vladi, ki pravi, da mora o tej tematiki še premisliti, zaprl usta.
Spomnimo – Ustavno sodišče RS je določilo, da morajo biti osnovnošolski programi 100-odstotno financirani tudi na zasebnih osnovnih šolah. Vlada tega do roka ni uredila, v javnosti pa se pojavljajo debate, večinoma namenjene diskreditiranju zasebnega šolstva. V ta namen so avtorji izdali zbornik Zasebno šolstvo za skupno dobro in pojasnili ključne dileme zasebnega šolstva.
–”Tudi reforma izobraževalnega sistema je tista, ki je potrebna za rešitev problema brezposelnosti”
”V zasebne osnovne šole hodi zgolj 0,7 odstotka otrok. Mišljenje, da bi popolno financiranje zasebnih programov povzoročilo naval na zasebne šole, nima smisla,” je uvodoma dejal Roman Globokar, direktor Škofijske klasične gimnazije. Kot je pojasnil, direktiva ne bi izenačila financiranja zasebnih in javnih zavodov, pač pa bi omogočila le enako financiranje programov. S tem bi se ohranila svobodna izbira ljudi in realna dostopnost šolstva v vseh oblikah.
Ko sem v zasebno osnovno šolo lani vpisal svojo hčerko, sem za to odločbo Ustavnega sodišča že vedel. Torej sem jo vpisal tudi zaradi tega, ker sem vedel, da bo obvezni program 100-odstotno financiran. S to mislijo sem jo tudi vpisal na to šolo.
pravnik Miha Skubic
”Prav omejevanje je tisto, ki vodi v elitizem. Ne gre nam za to, da bi prevzeli javno šolstvo ali pa da bi se k nam vpisovali le najpremožnejši. Želimo, da bi bilo tudi zasebno šolstvo dostopno vsem,” je dodal Globokar. Nasprotno z javnim prepričanjem pri zasebnih šolah namreč ne gre za pridobivanje dobička. To je v Sloveniji prepovedano z zakonom in obstaja veliko mehanizmov, ki to preprečuje. Ustavna odločba torej omogoča le enake možnosti vsem otrokom.
Razlika med zasebnimi in javnimi šolami je le, da imajo zasebne nekoliko drugačen program, dodatne vsebine in – se morajo za vpis učencev boriti, kar pomeni, da ponujajo bolj kvalitetne storitve. Nekatere izmed njih pa sledijo drugačnim filozofijam učenja, kot na primer Montessori osnovna šola, ki jo je predstavila Melita Kordeš Demšar. ”Vemo, da obstaja veliko različnih otrok in za vse otroke ni primeren isti tip šolstva. In temu sledimo mi,” je pojasnila.
Šolski zasebniki se ne borijo za zasebno šolstvo proti javnemu, pač pa za enotno šolstvo, v katerem bi lahko bivali obe različici šolstva in se dopolnjevali. ”V šolstvu splošna paradigma ‘javno proti zasebno’ ni možna. Nadzor omejuje pridobivanje dobička,” pojasnjuje Globokar.
Zasebno šolstvo izboljšuje tudi javne šole
Kot poudarjajo strokovnjaki, zasebno šolstvo javnega šolstva ne uničuje, pač pa ga dopolnjuje in izboljšuje. To dokazujejo tudi mednarodne raziskave – čeprav je v zborniku, ki ga je izdal Sindikat vzgoje in izobraževanja, naveden primer Švedske, kjer naj bi zasebno šolstvo uničilo javno šolstvo. A kot poudarja Marko Weilguny z Zavoda sv. Stanislava, temu ni tako. ”Švedska je imela krizo šolstva zaradi slabe reforme – še pred reformo o zasebnem šolstvu. Dejstvo je, da raziskave potrjujejo, da so privatne šole veliko uspešnejše kot državne,” pojasnjuje Weilguny.
”Še več, zasebno šolstvo izboljšuje tudi državno šolstvo. V regijah, kjer so bile uspešne zasebne šole, so bile uspešnejše tudi državne šole. Konkurenca je torej dobra,” pojasnjuje Weilguny. Zakaj torej v Sloveniji vlada negativna nastrojenost do zasebnega šolstva, ni jasno, a udeleženci današnje predstavitve zbornika sklepajo, da določeni centri moči ponavljajo določene stvari, s čimer oblikujejo javno mnenje.
Kmalu se nam obeta novela zakona
Vlada je tako pol leta po preteku ustavnega roka le na pragu predloga novele zakona, ki bi urejala to področje. Kot je pojasnil pravnik Miha Skubic, je novela zakona zelo kompleksna in vsebuje osnovno tezo, da je zasebno šolstvo bogatenje in dopolnitev javnega šolstva, s čimer se kot oče otroka, ki obiskuje zasebno osnovno šolo, tudi strinja. Opozoril je še na to, da se financiranje nanaša le na obvezni pouk, ne pa tudi na dopolnilnega, ter da je v predlogu prišlo do lapsusa, saj je ministrstvo najprej napisalo, da bodo 100-odstotno financirali le novo ustanovljene programe.
Maruša Gorišek