Volilni molk je, vsaj na način, kot ga tolmači in izvaja Državna volilna komisija v Sloveniji, še ena od velike množice nesmiselnih sistemskih neumnosti, s katerimi so zakonodajalci, verjamem, da sicer v najboljši veri, želeli urediti zadeve, ki pa so se v praksi izrodile.

Morda so pisci Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) res imeli dober namen, da bi z volilnim molkom posamezniku zagotovili čas za nemoten razmislek o volilnih preferencah. Volilni molk je namreč definiran kot zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je prepovedano izvajati volilno kampanjo oziroma pozivati volivce, da naj volijo za določeno stranko. Vendar je z dobrimi nameni tako, da je z njimi tlakovana pot v pekel.

Ne ščiti vseh volivcev enako
Inštrument volilnega molka v Sloveniji vseh volivcev ne ščiti enako, jih zato diskriminira in jih postavlja v neenakopraven položaj. Kar pa ni ravno mačji kašelj glede no to, da poštene volitve brez sence dvoma predstavljajo enega od stebrov demokracije. Koliko neenakopraven položaj volivcev vpliva na rezultate volitev in na njihovo legalnost ter legitimnost, je tudi dobro vprašanje.

Ker se volilna ali referendumska kampanja lahko začne najmanj 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja, ki v Sloveniji poteka v nedeljo, velja volilni molk za celotno soboto in za nedeljo do zaprtja volišč. Kar bi bilo sicer v redu, če bi glasovanje res potekalo samo v nedeljo od 7. do 19. ure. Vendar imajo volivci v Sloveniji možnost, in prav je tako, da se – če so na dan glasovanja odsotni in se volitev zato ne bi mogli udeležiti – udeležijo predčasnega glasovanja, ki navadno poteka v torek, sredo in četrtek pred volilno nedeljo.

Koga volilni molk ne ščiti
Kar dejansko pomeni, da se glasovanje začne in volivci dejansko že glasujejo, ko je volilna kampanja na vrhuncu, ko so na sporedu zadnja TV-soočenja in ko se v medijih lahko objavi (zadnje) javnomnenjske raziskave. Torej jih volilni molk ne ščiti pred volilno kampanjo in jim ne zagotavlja časa za nemoten razmislek o volilnih preferencah.

Dejansko pa se glasovanje ne začne šele pet dni pred dnevom glasovanja s predčasnim glasovanjem, ampak že slab mesec prej. Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini in izrazijo željo po glasovanju po pošti, dobijo svoje glasovnice, če so v državi, kjer poštne storitve delujejo, nekako tri tedne pred dnevom glasovanja. Tudi oni glasujejo v času trajanja volilne kampanje in tudi njih ne ščiti volilni molk.

Potešitev potrebe po tožarjenju
Čemu potem sploh služi volilni molk, ki nastopi v soboto? Verjetno le temu, da poteši potrebo po tožarjenju, ljudje pa nadaljujejo predvolilno tekmo s prijavljanjem kršitev volilnega molka. Ena glavnih novic v medijih v soboto je zato število prijavljenih kršitev volilnega molka.

Da je zadeva z volilnim molkom še bolj absurdna, poskrbijo raziskovalci javnega mnenja, ki na dan volitev izvedejo vzporedne volitve. Rezultate vzporednih volitev obdelajo, ne smejo pa jih javno objaviti do ure, ko se zaprejo volišča po Sloveniji. Glede na to, da volivci lahko glasujejo tudi na veleposlaništvih in konzulatih Republike Slovenije, bi bilo verjetno prav z objavo rezultatov počakati tudi do zaprtja volišč na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu ali Buenos Airesu?

Primer Tržič
Velja, da se volišča po Sloveniji zaprejo ob 19. uri, razen če se zgodi Tržič 2011 in potem vsa Slovenija čaka na rezultate vzporednih volitev še eno uro, da se zaprejo tudi volišča v Tržiču. Ker je tak pač zakon in bi ga objava javnomnenjskih rezultatov v času odprtosti volišč v Tržiču kršila. V Washingtonu ali Buenos Airesu pa ne. Kljub vsemu pa imajo v volilnih štabih strank na voljo rezultate vzporednih volitev že pozno popoldne …

Ta obsedenost z volilnim molkom in čakanjem na objavo rezultatov vzporednih volitev je res smešna. Si predstavljate, da bi bili na košarkarski tekmi, na semaforju pa ne bi prikazovali rezultata tekme, gledalci in igralci pa do konca ne bi vedeli za rezultat? Kako bi se počutili kot igralec? Kako bi se počutili kot gledalec? Kako bi to vplivalo na potek tekme in rezultat? No, če bi igrala slovenska košarkarska reprezentanca ali Union Olimpija, ki sta (bili) znani po tem, da se prednosti “ustrašita” in da dobljeno tekmo le s težavo pripeljeta do končne zmage, to morda niti ne bi bilo tako slabo …

Kdo bo odgovarjal?
Zaradi morebitne neustavnosti ZVRK ali pa le zaradi napačnega tolmačenja in izvajanja volilnega molka verjetno ne bo šel nihče v pekel. V slovenskih razmerah bi bilo tudi iluzorno pričakovati, da bo kdo, recimo predsednik Državne volilne komisije, bivši policist in poslanec LDS Dušan Vučko, prevzel odgovornost in odstopil. Poleg njega pa morda tudi kdo od svetovalcev državnega zbora za zakonodajo v letih 2007, 2011 ali 2013, ko je bil sprejet ZVRK ali njegove novele. Ali pa morda minister za pravosodje Goran Klemenčič in predsednik vlade Miro Cerar ml., oba vrhunska pravnika in pravičnika, oba že dobro leto z vsemi pooblastili, da lahko predlagata spremembe zakonodaje. Ter z udobno glasovalno večino v parlamentu.

Vedno pogosteje se mi poraja vprašanje, kako kakovostno je sploh napisana slovenska zakonodaja? Ali gre pri neštetih pomanjkljivostih res le za neznanje piscev, kar je slabo, ali pa gre celo za namerno pisanje slabe, nekoherentne in luknjičaste zakonodaje? Oboje postavlja pod vprašaj kakovost Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, njenih profesorjev in diplomantov, plače uslužbencev na ministrstvih, ki sestavljajo zakonske predloge, ter honorarje, ki so jih in jih še prejemajo razne odvetniške pisarne in pravni svetovalci za pomoč pri pripravi zakonskih predlogov.

Gal Kušar