Zanimivo je gledati rast javnega sektorja od leta 2005 do danes in posledično rezultate slovenske levice na volitvah. Trenutno ima levica (če seveda ne bi bili med seboj skregani kot psi in mačke) ustavno večino. Večino, s katero lahko brez težav spreminjajo ustavo, ki je še zadnji branik demokracije v tej državi. A vrnimo se k javnemu sektorju.
Konglomerat javnih uslužbencev, ki ga seveda za zelo mastno plačo zastopa Branimir Štrukelj, je peta veja oblasti v Sloveniji. Naj razložim. Prva je izvršilna, druga zakonodajna, tretja sodna in četrta medijska veja oblasti. Peta veja oblasti pa vse bolj postaja javni sektor, saj ima tisti, ki nadzoruje to vejo oblasti, skoraj zagotovljeno zmago na volitvah.
150.000 zagotovljenih glasov
V Sloveniji to pomeni, da imaš, če odštejemo tistih nekaj 10.000 domoljubov, 150.000 ljudi, ki bodo vedno glasovali levo. Zakaj? Ker je levica tista, ki ta aparat podpira in širi. V Sloveniji pa ljudi ne zanimajo slovenstvo, domoljubje, ideali, ampak končni znesek na računu vsak mesec. Po svoje je to razumljivo, saj moramo preživeti. A večina javnih uslužbencev za svoje delo prejme ravno malo več od povprečne plače, zato so relativno zadovoljni, da o obsegu dela niti ne govorim.
Ne potrebuješ programa, ne potrebuješ kompetentnih ministrov. Potrebuješ le medije in javni sektor. Žalostno pri vsem tem pa je, da vse to plačuje realni sektor. Delavci, ki v tovarnah garajo za minimalno plačo, sofinancirajo tiste, ki za njihov denar delajo manj in so plačani več. Tisti, ki s svojim znanjem uspejo na trgu, sofinancirajo konglomerat, ki nima realnega učinka. A ob prijateljskem poročanju main stream medijev se skoraj polovica realnega sektorja na volitvah odloči za levico!?
Plenijo vaš denar, vi pa volite za njih
Sociala je stvar nezmožnosti in bi se morala podeljevati le v naslednjih primerih: invalidom, bolnim, nezmožnim za delo (ne pa hipohondrom) itd. Naš javni sektor pa je eno veliko socialno podjetje. Država plačuje več deset tisoč ljudi preveč zato, da ima volilno bazo. Enako je s socialnimi dodatki. Veliko jih dobijo tisti, ki ob obilici otrok rajši prejemajo socialo, kot pa, da bi delali. Ni mi treba posebej omenjati, da se iz garaž “socialnih” blokov vozijo BMW-ji in mercedezi.
Progresivna pa je danes desnica. Kljub vsej medijski megli okoli nerazčiščenih zgodovinskih tem in klasičnega pogleda na človeka in družino je desnica progresivna v gospodarskem ter finančnem vidiku. Močno gospodarstvo, nizka javna poraba, čim manj zunanjega dolga, visok BDP. To so za levico tabu teme, o tem se ne govori, ker so to produkti “zlobnega” kapitalizma. Pa bom za konec vprašal vse, ki delate v realnem sektorju. Kdaj ste s poštenim delom imeli več denarja v žepu? V letih od 2004 do 2008 ali danes? Odgovorite si sami, volitve so pred vrati.
Aleksander Rant