“Mislim, da bi bilo absurdno trditi, da ima lahko ustavni sodnik d. o. o. ali odvetniško pisarno, NVO, ne sme pa imeti s. p.,” je v zvezi s sago, ki jo je zakuhala Mladina, dodatno pa potencirala predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič s pozivom ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča k odstopu, za Planet TV zatrdil ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec.
Mladina se je pompozno razpisala in problematizirala, da je imel ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika s. p. Pri tem pa so pozabili, da so ustavni sodniki vezani na zakon o ustavnem sodišču, ki določa, da ustavni sodnik v času trajanja funkcije ne sme opravljati drugega poklica in pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca. Da je Jaklič opravljal zgolj to, kar je dovoljeno skladno z zakonom, je sicer ta tudi pojasnil.
Ustavnim sodnikom poslovanje preko s. p. ni prepovedano
Če zakon o sodniški službi prepoveduje, da bi sodniki poslovali preko s. p. (tudi ko gre za opravljanje pedagoškega dela), pa pri zakonu o ustavnem sodišču ni tako. Slednji ravno tako ne prepoveduje solastništva v podjetjih in nevladnih organizacijah, pomembno pa je le, da se sodnik umakne iz organov upravljanja. Sodnik dr. Rok Čeferin ima tako lahko delež v odvetniški družbi Čeferin, za sodnico doc. dr. Nežo Kogovšek Šalamon pa je sicer že dlje časa znano, da je ustanoviteljica Mirovnega inštituta. A navkljub tem dejstvom je šla predsednica Državnega zbora RS, sicer nekdanja sodnica in pravnica, v poziv k odstopu.
Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič je za Planet TV izrazil prepričanje, da je predsednica državnega zbora naredila napako in se zaletela. 16. člen je namreč po njegovih besedah jasen. Spomnil je, da ko je bil tudi sam zaprošen, da naj bi kandidiral za ustavnega sodnika, se je najprej pozanimal, ali bo lahko še naprej negoval svojo profesuro. “Nič ni rečeno, ali mora biti to po avtorski pogodbi ali po podjemni pogodbi ali kot s. p.,” je bil jasen.
“Mislim, da bi bilo absurdno trditi, da ima lahko ustavni sodnik d. o. o. ali odvetniško pisarno, NVO, ne sme pa imeti s. p. Mislim, da je omejitev samo glede dejavnosti, ne glede pravno-organizacijske oblike, v kateri se ta dejavnost opravlja,” je pojasnil ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec, ki je sicer izrazil prepričanje, da bi bilo zagotovo prav, da tudi predsednik najvišjega sodišča v državi Matej Accetto pove, kaj si o tem misli.
Ž. N.