Po podatkih UNICEF-a je več kot 150 milijonov otrok po svetu oziroma vsak šesti otrok med 5. in 14. letom podvržen izkoriščanju. Otroci opravljajo nevarna dela, s čimer sta ogrožena njihova zdravje in razvoj, odvzeta pa jim je pravica do igre in izobraževanja. Zasužnjeni in prisilno zaposleni otroci v večini postanejo žrtve zlorab, nasilja, prostitucije, preprodaje in drugih kriminalnih dejanj.
Najpogostejšo obliko otroškega dela predstavlja delo otrok na kmetijah in plantažah, kjer deklice opravljajo pretežno gospodinjska dela, dečki pa težka fizična dela na polju. Otroci so na kmetijah izpostavljeni visokim temperaturam, prenašanju težkih bremen in škodljivem vplivu pesticidov. Na naraščajoče zaposlovanje otrok kot pomočnikov na domovih pa je opozoril tudi papež Frančišek, ki je dejal: “Vsi otroci bi morali imeti možnost, da se igrajo, učijo, molijo in odraščajo v okolju, polnem ljubezni in vedrine. To je njihova pravica in naša dolžnost.”
Boj proti otroškem delu nujen tudi na evropskih tleh
Zaradi otroškega dela je v Podsaharski Afriki kar 25 % otrok, ki delajo predvsem v rudnikih, prikrajšanih za brezskrbno otroštvo, v Južni Aziji pa 12 % otrok, ki delajo povečini v tovarnah. Organizacije za zaščito človekovih pravic poročajo, da je otrokom, ki delajo po 12 ur na dan, na voljo le najbolj osnovno orodje in da so brez zaščitne opreme, delovni prostori pa so umazani in pogosto celo brez stranišč. Plačilo prejme zgolj vsak peti otrok in sicer v povprečju manj kot dva evra na dan, kratena pa jim je tudi pravica do odmora in nadomestila za malico. Otroci so izpostavljeni revščini, lakoti in nevarnosti, ki se zaradi pomanjkanja izobrazbe in zavedanja lastnih pravic nadaljuje tudi v odraslo dobo.
Izkoriščanju in otroškem delu so izpostavljeni tudi otroci v Evropi: v Albaniji, Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Turčiji, Ukrajini in celo v Italiji, čeprav so vse te države med podpisnicami Konvencije o otrokovih pravicah, ki v 32. členu konvencije ščiti otroke pred ekonomskim izkoriščanjem.
1. Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem kateregakoli dela, ki je lahko nevarno ali ki moti otrokovo šolanje ali škodi njegovemu zdravju ali telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu ali družbenemu razvoju.
2. Države pogodbenice bodo z zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi zagotovile uresničevanje tega člena. V ta namen in v skladu z ustreznimi določbami drugih mednarodnih aktov bodo države pogodbenice še posebej:
a) določile najnižjo starostno mejo, pri kateri je dovoljeno zaposlovanje;
b) določile ustrezne predpise o številu delovnih ur in o pogojih zaposlovanja;
c) določile ustrezne kazni in druge sankcije, s katerimi bodo zagotovile učinkovito uveljavljanje tega člena.
Na plenarnih zasedanjih evropski poslanci redno obravnavamo kršenje človekovih pravic, v razpravah pa tudi sama aktivno sodelujem in zagovarjam, da je potrebno konstantno spremljanje položaja človekovih pravic po svetu, saj so prav te temelj za obstoj Evropske unije. Ker so otroci najbolj ranljiv del družbe, si kot poslanka in mati prizadevam, da bi Konvencija o otrokovih pravicah postala ne samo najbolj široko ratificiran dokument o človekovih pravicah doslej, temveč tudi najbolj izvajan dokument.
Prepovedano delo mlajšim od 15 let
V času gospodarske krize se je po poročanju centrov za socialno delo tudi v Sloveniji povečalo število otrok, ki so pomagali staršem pri njihovi obrti, npr. v domači gostilni, kar je prepovedano. V Sloveniji mlajši od 15 ne smejo delati in služiti denarja, lahko pa otroci sodelujejo npr. pri snemanju reklam in filmov in za to tudi prejmejo plačilo. Zakon o delovnih razmerjih tudi dijakom, ki so dopolnili 14 let, dovoljuje, da pri delodajalcu opravljajo prakso v okviru izobraževanja, vendar ne več kot 12 ur na teden.
Nadaljevanje boja proti izkoriščanju otrok
Namen svetovnega dneva boja proti otroškem delu je opozoriti na izkoriščanje otrok in spodbuditi aktivnosti za preprečevanje le-tega. Prednostna naloga Evropske unije je varovanje in spodbujanje človekovih pravic doma in po svetu, Konvencija o otrokovih pravicah pa je temelj za oblikovanje ustrezne zakonodaje v posameznih državah. Za omilitev revščine in s tem povezanega dela otrok so potrebni: gospodarska rast in trajnostni razvoj, izobraževanje in ozaveščanje o posledicah, s katerimi se izkoriščeni otroci soočajo v odraslosti, ter družbene in kulturne spremembe. Že Nelson Mandela je dejal: “Izobrazba je najmočnejše orožje s katerim lahko spremeniš svet.”
Patricija Šulin