Levičarji so mojstri kvarjenja jezika, kar je v svojem eseju Politics and English Language pred več kot sedmimi desetletji ugotavljal že George Orwell. Če uporabim metaforo, se obnašajo kot Humpty Dumpty iz Alice v ogledalu Lewisa Carrola. Ta v razpravi o semantiki z Alico modruje, da je pomen besed v celoti poljuben. Na Aličin dvom o pomenski odprtosti jezika Humpty Dumpty lakonično odgovori, da je vse odvisno od tega, kdo je gospodar. Levičarji si jemljejo vlogo gospodarjev, varuhov javne razprave, ki bodo nam, normalnim, natikali nagobčnike. Rdečim zvezdoljubom naj bi bilo omogočeno, da nas pošiljajo v Barbarin rov, ščuvajo pse na koitus z našimi mamami in psujejo iz svojega bogatega besednega zaklada. Sami zgledi prijaznega govora.
Eden vidnejših prijaznogovorcev je koordinator stranke Levica Luka Mesec. V zadnjem mesecu me je dvakrat označil za fašista. Najprej me je v državnem zboru med svojim modrovanjem o socialnem dialogu v celoti brez razloga vpletel v razpravo. V samo sedmih sekundah mu je uspelo o meni izreči tri laži. Prvič, da sem neoliberalec. Nikoli nisem bil neoliberalec, bil sem in sem še vedno klasični oziroma konservativni liberalec. Za družboslovca težko opravičljiv taksonomski zdrs, a upoštevajoč, da je fant diplomo pridobil na FDV, kjer očitno res lahko padeš samo po stopnicah, se to da pojasniti.
Druga laž je pripis avtorstva bloga Kavarna Hayek, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot najprodornejši prostor zagovora svobode. Znano je, da gre avtorsko priznanje glavnemu in odgovornemu uredniku Demokracije Jožetu Biščaku. Sledil je besedni coup de grace, da sem fašist. Prejšnji ponedeljek je to trditev ponovil med intervjujem s Slavkom Bobovnikom na Televiziji Slovenija in se izgovoril, da gre za provokacijo. Če Meščevo trditev “BB je fašist” nadgradim z njihovim pozdravom Smrt fašizmu, svoboda narodu, pridem do zame precej neprijetnega silogizma, tj. smrt BB.
Mesec naj svoje laži pojasni na sodišču
Če se udeležuješ javne razprave, moraš biti pripravljen sprejemati kritiko in tudi žalitve. Svoboda govora ima ceno in besedovanje ni za mimoze. A obstajajo meje in obstaja kontekst izrečenega. Quod licet Iovi, non licet bovi. Državni zbor ni krčma, poslanci pa, upam, ne zlorabniki psihotropnih snovi. Luka Mesec ni anonimni spletni forumaš, čivkalec ali fejsbukovec, je predsednik parlamentarne stranke. Je dopustno, da te kot navadnega državljana brez tvoje navzočnosti v razpravi ex cathedra v državnem zboru brez razloga in z lažnivo navedbo avtorstva bloga Kavarna Hayek označi za fašista? Nato to še ponovi na nacionalni televiziji v oddaji, predvajani v času najvišje gledanosti, spet ne da bi ti kot napadenemu bila omogočena obramba. Takšna oblastna samovolja je nedopustna. Svoboda govora ne vključuje širjenja laži in označevanja ljudi za to, kar niso. Nekdo, ki ni pedofil in ga označimo za pedofila, ima vso pravico, da zadoščenje poišče na sodišču. Menim, da je politikom treba onemogočiti, da bi svoj privilegirani dostop do medijev zlorabljali za širjenje laži in diskreditacije navadnih državljanov. Zaradi razvoja demokratične kulture pri nas menim, da je Luki Mescu nujno treba omogočiti, da ozadje svoje trditve “BB je fašist” pojasni na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Če je bila cena čivka Janeza Janše o prostitutkah 6.000 evrov in 3 mesece zaporne kazni, me zanima, kakšna bo za “BB je fašist” Luke Mesca v državnem zboru in na nacionalni televiziji.
Fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti
Živimo v časih, ko besede izgubljajo pomen, ko jezik postaja votel. Zmagujejo ‘humpty dumptiji’. Sam sem v razmišljanju o pomenoslovju vseeno na strani Alice in njenega vztrajanja, da jezik ne more biti povsem poljuben. Ne smemo pristati, da smo vsi, ki nasprotujemo marksizmu, multikulturalizmu in širjenju oznanila LGBT, fašisti. Kako si lahko kot zagovornik svobode, zasebne lastnine, nizkih davkov, vitke države, tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije, vladavine prava in nacionalne suverenosti označen za fašista? Konservativizem ni fašizem. Klasični liberalizem ni fašizem. Antikomunizem ni fašizem. Normalnost in zdrav razum nista fašizem. Ne more biti vse, kar ni všeč levičarjem, fašizem.
Res pa je nekaj drugega, za jasnovidne se izkazujejo besede Winstona Churchilla, sicer po nekaterih virih apokrifne, da se bodo fašisti prihodnosti imenovali antifašisti. Pa smo spet pri Orwellu in Carollu …
Bernard Brščič