Slovenija je za finančno pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila zgolj enkrat: leta 2010, ko je podjetje Mura odpustilo 2554 presežnih delavcev, zaradi prekinitve pogodb s strankami, kot so Hugo Boss, Escada in René Lezard, ter zmanjšanja števila naročil zaradi gospodarske in finančne krize.
Število odpuščenih delavcev v Muri je takrat predstavljalo 7 odstotkov vseh zaposlenih v pomurski regiji, zato je odpuščanje imelo znaten vpliv na regionalni ravni, zato je bilo za nekdanje delavce v podjetju dodeljenih 2,2 milijona evrov pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, z namenom, da bi se ponovno vključili na trg dela.
Za obdobje 2014–2020 je za pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanja in prekvalifikacije, spodbujanje podjetništva in pomoč za samozaposlitev namenjenih 150 milijonov evrov, do konca leta 2017 pa so do sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji upravičeni tudi mladi, ki niso zaposleni in se ne šolajo, v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti mladih. Slovenija, kljub neenakomerni razvitosti regij, npr. osrednjeslovenska regija je na 116 % razvitosti EU, ponekod v Pomurju, Zasavju, Posavju in Podravju pa je razvitost pod 60 odstotki glede na povprečje EU, ne zaprosi za sredstva iz evropskih skladov. Za to, da razpoložljiv denar ostaja, tako ni kriva bruseljska administracija, ampak pomanjkanje interesa na nacionalni ravni za pridobitev sredstev, do katerih bi bili opravičeni, če bi za njih zaprosili.
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pomagal 65 podjetjem in 70 tisoč delavcem
Za sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je v desetih letih zaprosilo 65 podjetij, tudi nemško podjetje Adam Opel AG, ki je v času krize zabeležilo kar 39-odstotni upad prodaje avtomobilov, iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pa so prejeli 6,9 milijona evrov. Kot poročevalka za politično skupino Evropske ljudske stranke sem pozvala k hitri in učinkoviti pomoči za 2881 delavcev, ki so izgubili službo, da bi se čim hitreje ponovno vključili na trg dela. Podprla pa sem tudi dodelitev pomoči za 424 odpuščenih delavcev v višini 2,4 milijona evrov v irskem podjetju Lufthansa Technik Airmotive. Čeprav so ta sredstva namenjena podjetjem, ki odpustijo več kot 500 delavcev, sem vlogo za finančni prispevek podprla zaradi resnega vpliva na zaposlenost v južnem in vzhodnem delu Irske, kjer je stopnja zaposlenosti nižja kot v preostalem delu države. Pomoči Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je bilo od ustanovitve sklada leta 2007 deležnih 70 tisoč delavcev, skupni prispevek iz sklada pa znaša že preko 370 milijonov evrov.
Prilagoditev procesu globalizacije
Proces globalizacije ni nekaj novega, so se pa skozi stoletja spremenili temelji sodelovanja in povezovanja med deli sveta. Danes sta v ospredju znanje in tehnološki dosežki, v preteklosti pa je bila gonilna sila globalizacije trgovina z blagom in človekovo iskanje novih priložnosti. EU, po zaslugi tehnološkega razvoja, ostaja mednarodno konkurenčna, povečal pa se je tudi izvoz. Posebej iskana so kakovostna živila, kozmetični in zdravstveni proizvodi, višje cenovni razred avtomobilov in letala. Tiste države članice EU, ki so najbolj vključene v mednarodno trgovino, imajo tudi višje dohodke in manjšo neenakost. Sloveniji je vključitev v EU npr. prinesla več trgovine, razvoj turizma in višjo vrednosti zemljišč, je pa moč zaznati upiranje globalizaciji s strani Slovenije z zavračanjem tujih naložb v slovenska podjetja, tudi v primerih, ko tuja konkurenca ne vpliva na domačo podjetja.
Evropski parlament je sprejel številne ukrepe za zaščito pred negativnimi vplivi globalizacije. Parlament se prek sprejetih uredb in resolucij zavzema za spoštovanje človekovih pravic in od dobaviteljev zahteva spoštovanje in krepitev delavskih pravic, prepoveduje ponižujoče ravnanje z ljudmi v državah tretjega sveta, skrbi, da se upoštevajo standardi na področju varovanja okolja in voda ter sprejema ukrepe za boj proti nepošteni konkurenci.
Globalizacija prispeva h krepitvi stabilnosti, demokracije in miru in bolj je svet povezan, več je priložnosti za kakovostnejše življenje, delo, študij, potovanje ter razvoj. Prav po zaslugi globalizacije so številne države v razvoju dohitele preostali svet in tako omejile stopnjo revščine, obenem pa globalizacija prinaša tudi nove izzive, saj so pozitivni učinki globalizacije neenakomerno porazdeljeni. Propad nekonkurenčnih podjetij ima trajen vpliv na delavce, njihove družine in okolje, številni državljani pa opozarjajo, da globalizacija ogroža tudi njihovo kulturo in identiteto. Slovenija bi za odpuščene delavce zaradi vpliva globalizacije lahko večkrat zaprosila za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, saj finančna pomoč Evropske unije za odpuščene delavce podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja.
Patricija Šulin