Pobuda za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, ki je bila sprejeta na zahtevo Državnega sveta, v prejšnjem mandatu ni nikoli zaživela. Predsednik komisije Tomaž Lah, ki prihaja iz Gibanja Svoboda, sej namreč ni skliceval.
Kot dodaja politolog Miro Haček ”preiskovalka o Gen-I, v prejšnjem mandatu ustanovljena na pobudo Državnega sveta, ni nikoli zaživela, saj njen predsednik iz Gibanja Svoboda sej enostavno ni skliceval ali pa so bile nesklepčne. Pa nekako demokracija takrat ni bila ogrožen”
Pa tudi preiskovalka o Gen-I, v prejšnjem mandatu ustanovljena na pobudo Državnega sveta, ni nikoli zaživela, saj njen predsednik iz Gibanja Svoboda sej enostavno ni skliceval ali pa so bile nesklepčne. Pa nekako demokracija takrat ni bila ogrožena #istivatli
— Miro Haček (@MHacek) July 1, 2026
Kljub temu takrat ni bilo slišati nobenega izrednega opozorila o ogroženosti demokracije, kot jo danes prikazujejo aktualna opozicija, civilna družba in nevladni sektor
Koordinator skrajno leve stranke Levica Luka Mesec, ki je tudi predsednik parlamentarne komisije za poslovnik, je napisal pismo predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću, v katerem je izpostavil, da je Stevanović kot predsednik parlamenta s tem, ko je glasoval proti dnevnemu redu torkove seje državnega zbora, prekršil ustavo, Poslovnik državnega zbora, Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi.
Kot izpostavlja vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, se Levica pod vodstvom Luke Mesca ni zganila, ko ni bila vzpostavljena parlamentarna preiskava o Gen-I in financiranju stranke Gibanje Svoboda.
Ko #UKZ ni sklicala izredne seje na zahtevo poslancev @PS_SDS in @NovaSlovenija s točko ustanovitev preiskovalne komisije GEN-i, niti trznili niste. Ne mediji, ne Luka Mesec, ne poslanci takratne koalicije, nihče.
V SDS in NSi smo opozarjali, pisali dopise, poslali naznanitev… https://t.co/8t7EjnlheF
— Jelka Godec (@jelka_godec) July 1, 2026
Gre za še en primer politične igre, ki demokratične standarde omenja selektivno, odvisno od tega, kdo je na oblasti in kdo je tarča. Ko gre za akterje levice, se vsaka proceduralna težava razglasi za napad na institucije. Ko pa komisija, ki bi lahko osvetlila pomembna vprašanja okoli GEN-I in financiranja Gibanja Svoboda, ne opravlja svojega dela, vlada tišina civilne družbe in nevladnega sektorja.
Takšen odnos razgalja odnos do parlamentarne nadzorne funkcije. Preiskovalna komisija, ki bi morala opraviti svoje delo, je bila blokirana, odgovorni pa zaradi tega niso občutili nobenih pravnih posledic.
Pravna država naj bi po njihovem delovala le takrat, ko je na oblasti skrajna levica. Kadar je na oblasti desnica, pa se po njihovem mnenju demokratični standardi nenadoma znajdejo v nevarnosti.
T.P