Če se politično nespotaknjen mislec z analitičnim in logičnem sklepanjem loti problematike novele ZZZDR in referenduma, bo prišel do sklepa, da prihajajočega referenduma, za katerega smo mnogi zbirali podpise, sploh ne bi smelo biti – ker bi morali ustavni pravniki in sodniki predlagateljem že takoj sporočiti, da je novela protiustavna, in sploh ne bi smela iti v nobeno parlamentarno proceduro, še najmanj pa na glasovanje.
Nekaj členov noveliranega ZZZDR je namreč povsem v nasprotju z Ustavo RS. Če že Državni svet z vetom ni preprečil sprejem novele ZZZDR, bi moralo to storiti oz. na protiustavnost opozoriti Ustavno sodišče, ne da bi kdorkoli vložil zahtevek po ustavni presoji. Z novelo ZZZDR so namreč kršeni najmanj trije členi Ustave RS, in sicer 53., 54. in 56. člen.
Novela ZZDR ne varuje družine, materinstva, očetovstva in otrok
53. člen Ustave RS seveda govori o (heteroseksualni) zakonski zvezi in družini takole: “Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.”
Noveliran ZZZDR seveda vse to podira, ker podira celotno heteroseksualno starševsko paradigmo. Družine, materinstva, očetovstva in otrok (ter mladine) ne ščiti oz. ne varuje in ne ustvarja za družino potrebnih razmer!
V času pisanja in sprejemanja te Ustave so pisci in tudi državljani, ki jim je bila Ustava namenjena, natančno vedeli, kaj pomeni družina. Z redefiniranjem družine – kar ta spodletelo noveliran zakon povzroča – se spreminja fundamentalni koncept, ki je temelj celotne družbe. In pravno nevzdržno in absurdno je, da nek zakon (ZZZDR) tako radikalno posega, spreminja in rekonceptualizira Ustavo. Zakoni morajo biti v osnovi skladni z Ustavo, ne pa da nek zakon Ustavo spreminja – in zato bi moralo Ustavno sodišče intervenirati že februarja letos.
Država z novelo ZZZDR otroka prikrajšuje za normalno spolno identiteto in moralno razsojanje
Ustava RS v 54. členu govori o pravicah in dolžnostih staršev – ampak Ustava se nanaša na ZZZDR iz l. 1976, kjer oz. ko sta starševski tandem tvorila moški – oče in ženska – mati: “Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.”
Pod pojmom vzgajanje (in koristi) otrok – torej pravilnega materinovanja in očetovanja – zagotovo sodi tudi t. i. (pravilna) razrešitev Ojdipovega kompleksa, ki je »koristna« za otroka – zato da razvija normalno spolno željo, spolno identiteto ter moralno razsodnost, torej močan Nadjaz, vključno s ponotranjenim tabujem incesta. Otrok (kot posvojenec) v istospolni partnerski skupnosti ne more pravilno razrešiti Ojdipovega kompleksa! To pomeni, da ga bi država s ponesrečenim zakonom prikrajšala tako za normalno spolno identiteto kot tudi za (t. i. postkonvencionalno) moralno razsojanje. Tako državo bo tak posvojenec lahko tožil.
Spodletela zakonska intervencija na področju mentalnega zdravja
Noveliran ZZZDR pa krši tudi pravice otrok, ki so opredeljene v 56. člen Ustave RS: “Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.”
Posvojitve v istospolno partnersko skupnost pa zagotovo – torej po vsej psihoanalitični logiki – niso v korist otroka. Prav tako ni v korist otroka, da ga npr. (lezbična) mama pahne v situacijo, ko mora t. r. odmisliti, da ima oz. je imel (biološkega) očeta (moškega spola); mama pa mu vsiljuje svojo partnerico kot še eno mamo oz. kot “ženskega očeta”. To ni samo paradoks/absurd, pač pa je tudi pravno nevzdržno in kriminal (izvajan ned nebogljenimi otroki): lezbične matere naj bi, po novem, svojim istospolnim (lezbičnim) partnericam omogočale »očetovanje« (oz. še eno materinovanje), dotični otrok pa bi po drugi strani seveda imel očeta. Država mora tak paradoks, ki je hkrati tudi pravni absurd, preprečiti, ker gre za dobesedno spotikanje oz. spodletelo zakonsko intervencijo na področju duševnosti oz. mentalnega zdravja – pa ne otrokovega, pač pa psihično zdravje oz. počutje odraslega človeka, ki se bo iz tega otroka razvil. Psihična zaznamovanost s ponesrečenim otroštvom se namreč manifestira šele v odraslosti; in tega slovenske razvojne psihologinje ne vedo, saj v dokaz, kako med otroki ni razlik, navajajo lezbična raziskave, izvedene na otrocih.
Otrok rabi moškega očeta in žensko mamo
Pravno nevzdržen pa je tudi tretji del samega ZZZDR, ki govori o »razmerjih med starši in otroki«. Sodna odločba pa pomeni testiranje očetovstva s testom DNK. Nobena mamina lezbična partnerica pač ne more biti biološki oče otroku, ker nima moških spolnih celic (semenčic).
88. člen Ustave RS pa pravi, da “oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini ali v oporoki”. Nobena, še tako možata ženska, torej lezbijka, ne more priznati, da je (biološki) oče otroku, ker nima oplojevalnih sposobnosti (nima semenčic) – in to je ta absurd v logičnem sklepanju, na katerega bi morali opozoriti ustavni pravnik in/oz. sodniki.
Številni presumpcijski konteksti v zvezi z žensko materjo in moškim očetom so po novem tako absurdni, da bi morali ustavni pravniki in/oz. sodniki takoj, ko je bila novela v parlamentu predlagana, intervenirati. In ker niso, bomo intervenirali mi, moralno odgovorni državljani, ki čutimo, da rabi otrok moškega očeta in žensko mamo. In natančno mi smo tisti, ki bomo šli na referendum in popravili napako vrlih ustavnih pravnikov/sodnikov, ki niso dojeli vseh absurdov novele ZZZDR.
Na referendumu bomo glasovali PROTI!
Roman Vodeb