Torej si želiš postati član Antife?

Kolumnist Nova24TV Mitja Iršič (Foto: Facebook/@Mitja Irsic)

Že pred dobrim desetletjem si diplomiral iz obskurne veje humanistike, a še nimaš službe. Zelo si jezen na sistem, ki ti ne omogoča, da bi v varnem pristanu redne zaposlitve bral časopise in se skrival pred šefom v kakšnem od boga pozabljenem uradu znotraj mogočnega sistema javne uprave, medtem ko bi mirno sanjal o revoluciji. To možnost sta imela tako tvoj oče kot ded. Ti pa ne več. In to ni pravično. Tudi preimenovanje v Janeza Janšo za artistični statement in državne evre odpade, ker si ostali trije Janezi ne želijo deliti plena z vsiljivcem, ki ni pravi umetnik, tako kot so oni.

Življenje samo po sebi sicer ni slabo. Socialna država za silo deluje. Čas si krajšaš s pohajkovanjem od enega do drugega ljubljanskega lokala z diplomo v žepu, čakajoč na klic Zdravka Počivalška, ki bi te odrešil in postavil za novega politkomisarja kakšnega velikega tujcem prodanega nacionalnega mastodonta. Do določene mere zna biti zanimivo in življenjsko izpopolnjujoče, ko prijateljem razlagaš civilizacijski pomen svoje multilingualne, interdisciplinarne diplomske naloge z naslovom: “Univerzalni temeljni dohodek? Ja, bitte!”

A dobro veš, da obstaja nekaj več. Veš, da boš del spremembe le, če se aktiviraš. Če bi Lenin, Stalin in Trocki le kofetkali po pariških ulicah, se ne bi zgodilo nič. Delavska revolucija je nujno stvar akcije.

Že v času študija ti je bilo jasno, da so ljudje, ki hodijo v službe, vzgajajo otroke, kupujejo avtomobile in najemajo bančne kredite za nepremičnine, zgolj sužnji sistema. Brezciljen način obstoja, v katerega silijo multikorporacije v rokah neoliberalistov. Potrošniška amero-židovska zarota, načrtno izvedena z namenom, da narod otopi, medtem ko fašisti in kapitalisti tepejo manjšine in reveže. Devetindevetdesetodstotniki pod težkim vojaškim škornjem opresije enoodstotnih kapitalističnih oligarhov.

Zakaj bi živel tako, kot si to želijo oni?
Želiš spremeniti svet? Potem pusti, da svet spremeni tebe. Pojdi po poti demokratičnega socializma, ki vodi v komunistična nebesa. Postani član Antife. Kaj pa je to?
Izvoli brošuro.

Foto: YouTube

Kaj je Antifa?
Antifa je organizacija socialističnih mladeničev, kot si ti. Antifa je kratica za antifašizem. Njihovo poslanstvo je, da se udeležujejo zborovanj, ki jih prirejajo fašisti, kapitalisti in drugi nepridipravi, ki jih nato s kijem pravičnosti™ tepejo, dokler jim ne vcepijo duha socializma in multikulturalizma. Trdno verjamejo v komunistično utopijo, s prehodnim mehkim obdobjem socializma. Čeprav se jih je veliko rodilo v zgodnjih do poznih devetdesetih, vedo, da je bila SFRJ najbližji ekvivalent socialističnega nebovzetja v čisti komunizem, razpad katere so zakrivili globalni imperialistični sovražniki na čelu z ZDA, ki si niso želeli močne socialistične države v središču neoliberalne Evrope.

Verjamejo, da bomo v prihodnosti živeli vsi skupaj kot eno, ne oziraje na raso, spol, versko pripadnost ali spolno usmerjenost. Ideologijo si delijo z enako mislečo mladino na drugi strani oceana, ki se zbira v podobnih okoliščinah pod različnimi imeni (Antifa, Black Lives Matter, Occupy WallStreet, Democratic Party …). Podporo oboji črpajo iz radodarne finančne pomoči nevladnih organizacij filantropa Georgea Sorosa.

Zakaj se udeležujejo zborovanj?
Ker imajo prirojen čut za pravičnost, egalitarnost, medkulturnost … Večina prebivalstva takšnega čuta nima, zato je dolžnost vsakega pravega borca Antife, da nerazsvetljene pretepa in uničuje njihovo zasebno lastnino, dokler tudi oni ne postanejo razsvetljeni.

Kakšno glasbo poslušajo?
Uporniški rock, partizanske koračnice in komunistične internacionale v več jezikih. Poudarek je na domači produkciji. Zato so jim bolj po godu Pankrti in RockPartyzani kot Rage Against the Machine in bolj Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič kot sovjetske vojne balade. Ko so pijani, najraje na glas prepevajo rock različico komunistične himne Bandiera Rossa, za katero je že naša bivša premierka Alenka pred širnim svetom Evropskemu parlamentu povedala, da ni le pesem komunističnega, ampak tudi slovenskega upora. Zdaj tudi Evropa ve, kakšne pesmi se prepevajo v Sloveniji. Antifa je Alenki za to hvaležna.

Koliko so stari?
Večinoma študentskih let, pri čemer govorimo o študentskih letih po slovensko: se pravi od 19 do 40. “Absolventi” po 35. letu so v povprečju najbolj aktivni člani, ki so v imenu borbe proti rasizmu, kapitalizmu, neoliberalizmu in drugih -izmih (razen proti komunizmu) pripravljen poseči po kiju pravičnosti™ in prebutati kakšno fašistično rit.

Kje živijo?
Pri starših ali v socialno sponzoriranih samskih domovih. Starejši člani imajo svoja stanovanja, ki so jih pridobili še po Jazbinškovem zakonu. A tja hodijo le spat. Dneve preživijo na generalštabu (ra)združene levice – prejšnji tovarni koles Rog, kjer na iMacih in iPadih s širokopasovno povezavo iščejo rešitev iz ječe neoliberalizma. Sredstev za nakup stanovanja nimajo, če bi jih imeli, pa bi jih raje porabili za kaj koristnega: recimo nakup opiatov in alkohola, zavedajoč se, da v komunistični utopiji, ki prihaja, ne bomo več potrebovali hiš, saj si jih bomo vsi delili med sabo. Kot tudi partnerje.

Koga sovražijo?
Razredne sovražnike.
Razredni sovražniki so vsi, ki zaslužijo več, kot na mesec porabijo. Dobiček je imperialistična zarota, ki v skupnosti delovnega ljudstva seje razdor in uničuje duh kolektivne pripadnosti.

Fašiste in naciste. Ne tiste Mussolinijeve in Hitlerjeve, ki že dolgo časa potiskajo marjetice navzgor, ampak sodobne, ki protestirajo proti uvozu beguncev v EU. Takšni protesti so nujno rasistični in jih je treba v kali zatreti s kijem pravičnosti™.

Američane. Ker so povzročili vse vojne na svetu, ker nebo oprašujejo s chemtrailsi, zastrupljajo našo prehrano z genetsko spremenjenimi organizmi in – kar je najpomembneje – so krivi za razpad SFRJ.

Države višegrajske skupine. Ker jih vodijo fašistične vlade, ki ne želijo sprejemati migrantov in delajo bogate še bogatejše, revne pa še revnejše z neoliberalnimi politikami.

Žide. Predvsem izraelske, zaradi državnega terorizma nad patriotskimi bradači osvobodilnega gibanja Hamas, ki ga primerjajo z domorodno Osvobodilno fronto.

Foto: epa

Koga ljubijo?
Rusijo.
Ker je najboljši približek komunistične utopije ZSSR, čeprav le geografsko in po stilu vodenja.

Kubo, Venezuelo in Severno Korejo. Ker so se kot zadnje socialistične postojanke na svetu pogumno uprle ameriški hegemoniji, ki jih želi uničiti, kot je to že storila s SFRJ, ZSSR in njenimi sateliti in Južno Korejo. Podpora njim je hkrati podpora brezplačnemu zdravstvu in šolstvu.

Migrante ne glede na poreklo. Ker verjamejo v svet mnogoterih svetov, kjer ni več mej in ovir med ljudmi (izjema: ko poskušajo slovenske meje prestopiti tuje multikorporacije in zasužnjiti slovensko delovno ljudstvo). Njihovi najljubši migranti so sunitski Vahabiti, ker si skupaj delijo prezir do sistema vladavine kapitala, v katerem živijo.

LGBT-skupnost. Ker so ljudje na margini, ki jih je treba zaščititi pred škodljivimi homofobnimi zgledi iz zahoda, v katerega se je infiltriralo radikalno krščanstvo. Nikoli se ne ve, kdaj se bodo kristjani odločili dosledno izpolnjevati ukaze iz levitskega zakonika in homoseksualce začeli obredno metati z ljubljanskega Nebotičnika.

Georgea Sorosa. Poleg Leona Trockega je edini Žid, ki ga ne sovražijo, ta ameriški filantrop. Včasih ga na kakšni proslavi kar neposredno s skandiranjem pozovejo, naj jim vendarle kaj nakaže na njihov tekoči račun.

George Soros (Foto: epa)

Kdo so njihovi vzorniki?
FLRJ, SFRJ, Tito, cvet domorodnih komunistov (Popit, Dolanc, Maček, Kardelj, Kidrič), partizani in Osvobodilna fronta.
Ker predstavljajo prvi pravi poskus uspešnega razrednega boja na naših tleh, ki je omogočil vsem Jugoslovanom, da so šli vsako leto na morje, gradili tovarne, kupovali avtomobile in konec osemdesetih celo vsi po vrsti postali milijonarji. Osvobodilna fronta je izvirna Antifa, povojni odvzem premoženja kulakom v imenu delovnega ljudstva pa cilj, po katerem njihovi nasledniki stremijo še danes.

Che “el comandante” Guevara, ki je Latinsko Ameriko osvobodil zahodnega imperializma in hkrati bolivarsko revolucijo naredil trendi.

Robert Mugabe, ki ne le, da je iz Zimbabveja izgnal angleške kolonialiste, ampak v deželo za dobro mero pripeljal še socializem, ki je prebivalce nekdanje Rodezije naredil prve afriške milijonarje, podobno kot maršal Tito v Jugoslaviji.

Foto: iStock

Kako so oblečeni?
Aktivist Antife je polnopravni član šele, ko si lasti bombažno rdečo majico Fruit of the Loom, na katero se z likalnikom doda še legendarna podoba el comandanteja, ki jo je posnel Alberto Korda. Tisti najbolj zagreti si bodo na spolovilo vtetovirali še poved: “Hasta la victoria siempre” (nekateri pa vsaj “La victoria siempre” v skladu z anatomskimi zmožnostmi).

Hlače morajo biti vojaške, kot tudi škornji, manjkati ne sme niti kij pravičnosti™. Najboljši so tisti za bejzbol, v sili je uporabna tudi palica za kriket ali golf, v primeru pomanjkanja pa so priročne iz pločnika izruvane granitne kocke.

Zborovanja, kamor hodijo branit nacijo pred hudobnimi ljudmi, se lahko kar hitro spremenijo v bojno polje, kjer je nujno zlo kot povračilni ukrep napasti izložbe okoliških prodajaln, zraven pa nabunkati kakšno fašistično rit.

Prav zaradi tega je še en nepogrešljiv del opreme maska. Lahko le tista za čez nos, kot jo uporabljajo prebivalci onesnaženih azijskih mest. Zares previdni bodo raje uporabili “anonymous” masko s podobo Guya Fawkesa, ki zakrije ves obraz. Statistično gledano so člani organizacije večinoma brezposelni, nekaj pa jih je vendarle zaposlenih. Seveda v javni upravi. Misel, da bi zasebnim imperialistom sužnjelastniško proizvajali dodano vrednost na račun svojega zdravja, se jim zdi odvratna. Javna uprava na srečo ni naravnana na dobiček niti na učinkovitost, kljub temu pa šef sekretar ne bo prav nič zadovoljen, če jih opazi na sliki kakšnega novičarskega portala, na kateri razbijajo luksuzne avtomobile razrednih sovražnikov. Maska omogoča plemenito dvojno življenje. Višji svetovalec na ministrstvu ali upravni enoti dopoldne, borec za pravice delovnega ljudstva in drugih zapostavljenih manjšin popoldne.

Za posebne priložnosti (Dražgoše, Tek ob žici, Titov rojstni dan): uniforma JLA ali replika partizanske uniforme.

Foto: YouTube

Simboli
Obvezni so zastava SFRJ, zastava ZSSR, zastave s srpom in kladivom na rdeči podlagi, zastave s črno stisnjeno pestjo na rdeči ali zeleni podlagi, zastava ZDA, ki se jo sredi zborovanja polije z bencinom in zakuri, velik plakat z napisom: “Kapitalizem nam je vsem v pogubo.”

Po želji: zastava Severne Koreje, Venezuele ali Kube.

Si to ti? Si se našel? Si želiš sprememb? Kot je dejal temnopolti prerok Michael Jackson, če želiš spremeniti svet, se zazri v ogledalo. Ponosno si nadeni chejevo majico, zamaskiraj obraz, pograbi najbližjo palico in se odpravi v središče mesta. Tam te že čakajo prijatelji. Skupaj se boste spopadli s fašisti in kapitalisti. Če jih ni, pa malce počakajte. Prej ali slej bodo prišli na plan.

In vedi, da je to le začetek. Morda boš prav ti tisti, ki bo čez nekaj let katapultiran iz gverilskih enot v sistemske. Morda boš prav ti nekoč poslanec Levice ali Socialnih demokratov.  Si pripravljen na revolucijo? “Hasta la victoria siempre!”

Mitja Iršič