Ob medijskem napadu na Klemna Jakliča se je izkazalo, da njegov s. p. ni bil nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika, saj zakon o ustavnem sodišču ne določa pravne oblike, preko katere lahko sodnik opravlja pedagoško ali raziskovalno dejavnost. Hkrati pa se je izkazalo, da obstaja visoka verjetnost, da zakon o odvetništvu kršita ustavni sodnik Rok Čeferin in predsednica države Nataša Pirc Musar.
37. člen zakona o odvetništvu je namreč jasen. Glasi se tako: “Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost.”
Tako Čeferin kot Pirc Musarjeva sta namreč družbenika v odvetniških družbah. Predsednica države je 47,5-odstotna lastnica v pisarni Pirc Musar & partnerji d. o. o.
Ustavni sodnik Rok Čeferin pa ima delež v dveh družbah. Je edini družbenik v Inštitutu za civilno pravo d. o. o. in 19,5-odstotni družbenik v odvetniški pisarni Čeferin in partnerji.
Kaj torej pravi črka zakona?
37. člen zakona o odvetništvu postavlja dva pogoja, ki morata biti hkrati izpolnjena. Družbenik v odvetniški pisarni je lahko samo odvetnik (torej pravnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica), ki v tej isti odvetniški pisarni opravlja odvetniško dejavnost.
Iz tega sledi, da bi lahko tako ustavni sodnik Rok Čeferin kot predsednica države Nataša Pirc Musar bila družbenika v odvetniških pisarnah zgolj v primeru, da bi hkrati opravljala še odvetniško delo. To pa Čeferinu prepoveduje 16. člen zakona o ustavnem sodišču, ki pravi, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z (3. odstavek) “opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.”
Pirc Musarjevi pa dodatno dejavnost prepoveduje 105. člen ustave, ki pravi, da je “funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.”
Ker odvetniškega dela, vsaj uradno, Čeferin in Pirc Musarjeva ne opravljata, sledi, da tudi ne moreta biti družbenika v njunih odvetniških družbah.
Žiga Korsika