“Skratka, nekaj se bo dogajalo, čuti se neka napetost znotraj EPP-ja. Mislim, da masa tistih, ki si želijo spremembe, ni tako majhna. Moja ocena je, da bi znale te sile, ki težijo k temu, da se smer EPP-ja spremeni, uspeti. Vprašanje je le, ali že sedaj, vsekakor pa v bodoče,” meni komentator Miran Videtič.
Po zadnjih evropskih volitvah opažamo opazen zasuk Evropske ljudske stranke (EPP) v desno. Vodja Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je postal dosedanji vodja Manfred Weber (Spomnimo: Evropska poslanka Romana Tomc iz vrst največje opozicijske stranke SDS je bila izvoljena na mesto enega od desetih podpredsednikov največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Kot je napovedala, bo predstavljala “jasno konservativno krilo EPP”; spomnimo še, da ima Slovenija pet poslancev v tej skupini).
Kukavičje jajce v gnezdu EPP
V primeru dosedanje predsednice Evropske komisije, sicer iz vrst EPP Ursule von der Leyen, pa takšne drže nismo zaznali. Precej očiten je bil namreč odklon v levo, njeno politiko pa bi prej pripisali socialistom ali liberalcem, kot na primer desnemu Zavezništvu konservativcev in reformistov v Evropi (ECR). S svojim delovanjem, zlasti v škodo evropskega gospodarstva (“zelena religija”) in neukrepanja v primeru migrantske problematike, se je zamerila mnogim Evropejcem.
Svoje videnje smeri razvoja EPP je za naš portal podal analitik Miran Videtič: “Takoj po objavljenih rezultatih, so se začele dogajati zanimive stvari. Morda najbolj zanimivi sta dve izjavi visokih predstavnikov EPP-ja, in sicer Ursule von der Leyen ter generalnega sekretarja, ki sta nekako pohitela z izjavami, s katerimi sta poskušala “uokvirit” nadaljevanje politične poti EPP-ja – da ne gredo skupaj s “skrajnostmi”. Mislim, da je bil to račun brez krčmarja, ker tako von der Leynova kot generalni sekretar vendarle nista predstavljala stališča, sicer ne vemo še, ali večine …?”
Hudi pomisleki glede nadaljnjega sodelovanja s socialisti in liberalci
Vendar pa se v EPP-ju kažejo hudi pomisleki glede nadaljnjega sodelovanja s socialisti in liberalci, kar pa je v bistvu povsem logično. Slednji so namreč doživeli pravi fiasko, socialisti pa tudi, morda nekoliko manjši. Na drugi strani pa se je (Videtič je niti ne vidi kot skrajne) bolj uveljavila ECR. Tudi Giorgia Meloni zanj ni neka skrajnost. Videtič: “Skratka, nekaj se bo dogajalo, čuti se neka napetost znotraj EPP-ja. Mislim, da masa tistih, ki si želijo spremembe, ni tako majhna. Prav tako pogovori ne tečejo gladko.”
“Če bo von der Leynova izključevala, se bo znalo zgoditi, da bo sama izključena”
V EU se sicer še vedno čaka tudi ameriške volitve, ki pa nakazujejo, da se trendi v svetu spreminjajo. “To, “malce prebujensko oziroma progresivno smer”, bi obrnili v neko normalnost.” Posledično pa tudi v EU-ju za socialiste, v naslednji “evropski vladi”, ne bi bilo “ravno veliko” prostora, liberalci pa bi morali vsaj spremeniti “neko smer”, saj so se v teh letih postavili na trda leva stališča. “Moja ocena je, da bi znale te sile, ki težijo k temu, da se smer EPP-ja spremeni, uspeti.”
“Vprašanje je le, ali že sedaj, vsekakor pa v bodoče.” Dejstvo je, da bi nadaljevanje politike von der Leynove in njene linije, od EPP-ja pregnala več volivcev, ki bi volili še bolj desno. Zato bo moral EPP narediti neke korake, vsaj pri sledečem: “norem” zelenem prehodu, nezakonitih migracijah in demografiji. Von der Leynova seveda brani svojo pozicijo ter pozicijo ključnih zaledij, ki jo vodijo. Prav tako uporablja retoriko izključevanja, kar je za EPP precej nenavadno. Videtič: “Če bo izključevala, se bo znalo zgoditi, da bo ona izključena.”
Domen Mezeg