Če že smrtonosna in uničujoča vojna med Izraelom in Hamasom ni bila dovolj, se povečuje strah pred mnogo širšim spopadom med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. V začetku tega tedna, nekaj ur po tem, ko je libanonska militantna skupina objavila videoposnetek, ki prikazuje nadzorne brezpilotne letalnike, ki patruljirajo v severnem Izraelu, so izraelski uradniki dejali, da je država pripravljena na “vsesplošno vojno”. Zatem so odobrili načrte za ofenzivo, kot poroča Time.
Izrael z dokončanjem svojih načrtov za vsesplošno vojno nakazuje svojo odločenost, da bo spremenil trenutno razmerje moči na severu, zajezil raketni ogenj Hezbolaha in po možnosti vzpostavil de facto tamponsko območje nekaj milj globoko v libanonsko ozemlje, četudi z namenom razkazovanja moči. Združene države Amerike so Izraelu izkazale polno podporo.
Ti dogodki so se zgodili po skoraj vsakodnevnem obmejnem streljanju od napada Hamasa 7. oktobra, zaradi katerega se je razselilo na desettisoče ljudi na obeh straneh izraelsko-libanonske meje, ubitih je bilo najmanj 400 ljudi, od katerih je večina borcev Hezbolaha. Po objavi posnetkov, opravljenih z dronom, je vodja Hezbolaha Hassan Nasrallah zagrozil z bitko “brez omejitev, pravil in zgornjih mej”, če bi Izrael razširil obseg trenutnega konflikta. Nasrallah je celo zagrozil, da bo napadel Ciper, torej državo članico EU, če bo kateri od njenih vojaških objektov odprt za Izrael v grozečem spopadu. Ciper je svojo vpletenost zanikal.
ZDA podpira Izrael, a upa na diplomatsko rešitev
V prihodnjih dneh in tednih bo imela Bidnova administracija ključno vlogo pri preprečevanju vojne oz. omejevanju njenih najslabših izidov, in sicer zlasti v luči grožnje Irana, da se pridruži bitki v obrambi Hezbolaha. Posredovanje ZDA lahko zagotovi tudi diplomatske izhode, ko bosta Izrael in Hezbolah pripravljena raziskati politično rešitev, ki bi lahko končala njun boj. Državni sekretar Antony J. Blinken se je 20. junija srečal z izraelskim svetovalcem za nacionalno varnost Tzachijem Hanegbijem in ministrom za strateške zadeve Ronom Dermerjem.
Blinken je znova izrazil trdno zavezanost ZDA varnosti Izraela in poudaril pomen izogibanja nadaljnjemu zaostrovanju v Libanonu ter doseganja diplomatske rešitve, ki bo izraelskim in libanonskim družinam omogočila vrnitev v domove, kot so zapisali na spletni strani ameriškega veleposlaništva v Izraelu.
Nasrallah je svoje zadnje grožnje izrekel po obisku Amosa Hochsteina, višjega Bidnovega pomočnika, v Bejrutu. Hochstein je izkušen pogajalec, ki je leta 2022 uspešno olajšal določitev morskih meja med Izraelom in Libanonom, ni pa čudodelnik. V svojem zadnjem krogu diplomacije med Jeruzalemom in Bejrutom je iskal načine za vnovično vzpostavitev miru na izraelsko-libanonski meji brez prekinitve ognja v Gazi.
Hezbolah je premiso njegove pobude odločno zavrnil. Skupina vztraja, da se mora najprej končati vojna v Gazi, ki je razburila arabsko javno mnenje zaradi visokega števila žrtev. Skupina je prav tako zavrnila predloge ZDA, da bi uporabila svoj vpliv pri Hamasu, še eni skupini, ki jo podpira Iran, in da bi spodbudila njihovo sprejetje predlagane prekinitve ognja.
Hezbolah bi to moral razumeti
Posredniki v Bejrutu še niso povsem obupali. Še vedno tiho sodelujejo z Bidnovim odposlancem, da bi raziskali, ali je lahko koncesija, razen popolne prekinitve Hezbolahovega raketnega ognja, dovolj za politično poravnavo. Takšen scenarij bi lahko povzročil prerazporeditev Hezbolahovih elitnih sil in protitankovskih enot, ki so glavna skrb Izraelcev, stran od meje. Ni jasno, ali se bo takšen predlog izkazal za sprejemljivega in zadostnega za katerokoli stran, saj naj razmere na severni meji Jeruzalema ne bi bile več vzdržne. Hezbolah bi moral razumeti, da izraelska oblast ne bo mogla sprejeti tega, s čimer se je Nasrallah hvalil v svojem govoru, kot de facto tamponsko območje, ki ga je njegova skupina ustvarila na izraelskem ozemlju. Za vse Izraelce, ne le za Netanjahuja, je status quo preprosto nesprejemljiv.
Ameriški uradniki zaskrbljeni zaradi moči Hezbolaha
Prav tako niso v pomoč “prenapihnjene” grožnje visokih izraelskih uradnikov, ki opozarjajo, da “Bejrut ne bo imun” na uničenje. Izraelska vojaška ofenziva ne vključuje nujno zravnanja celotnih stanovanjskih blokov v Hezbolahovi trdnjavi v južnem Bejrutu, kot se je to zgodilo v zadnji veliki vojni, v kateri sta se sprti strani bojevali leta 2006. Takšna dejanja bi konflikt še naprej stopnjevala, kar bi Hezbolah prisililo v izstrelitev svoje balistične rakete na izraelska mesta, in sicer vključno s Tel Avivom. Ameriški uradniki izražajo resno zaskrbljenost, da bo Hezbolahova ognjena moč, ki naj bi vključevala več kot 100.000 raket in roje samomorilskih brezpilotnih letal, premagala izraelske sofisticirane sisteme zračne obrambe.
Ko se bosta izraelski in ameriški obrambni načelnik naslednji teden srečala v Washingtonu, bosta morala jasno opredeliti obrise grozečega spopada. Ostati mora znotraj zdaj večinoma izpraznjenih mejnih območij Izraela in Libanona. Iranu je treba sporočiti trdna sporočila odvračanja, da bi preprečili njegovo neposredno vpletenost, in sicer vključno z zasebnimi zagotovili, da si bodo Združene države Amerike še naprej dejavno prizadevale za umiritev napetosti.
Halevi priznava, da bo treba doseči razumevanje s Hezbolahom
Tudi načelnik izraelskega štaba Herzi Halevi priznava, da bo doseganje novega statusa quo na severu zahtevalo posredno razumevanje s Hezbolahom. Obrise takšnega dogovora so predstavili ameriški in francoski posredniki. Vključujejo umik kritičnih zmogljivosti Hezbolaha do šest milj od meje, okrepljeno prisotnost libanonskih oboroženih sil (LAF) in začasnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL), mirovnih sil, ki prečkajo mejo, in sicer skupaj z jamstvi ter strateškim spremljanjem s pomočjo ZDA in Francije. Napredek pri reševanju nekaterih spornih točk ob meji bi še olajšal tak sporazum.
Na žalost je nezmožnost Washingtona, da bi izsilil premirje v Gazi, skupaj z Iranom in odločenostjo Hezbolaha, da bo od Izraela še naprej izvabljal ceno prek Libanona, preprečila diplomatsko rešitev. “Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi,” je slavno trdil pruski vojaški strateg Carl Von Clausewitz. Zdi se, da se za Izrael in Libanon čas politike končuje in čas vojne je skoraj pred nami, še poroča Time.
A. H.