V sredo, 10. aprila 2024, so v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli razstavo Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin. Avtor razstave je zgodovinar dr. Jože Dežman, v strokovni ekipi pa so Luka Rozman (vodja arheološke ekipe), dr. Petra Leben Seljak (antropologija), dr. Uroš Košir (analiza najdenih predmetov), dr. Andrej Mihevc (speleologija), dr. Mitja Ferenc in dr. Tamara Griesser Pečar (zgodovinski pregled) in Pavel Jamnik (kriminalistična akcija Sprava).
Kot je v sporočilu za javnost napisal zgodovinar dr. Jože Dežman, so arheologi od aprila do septembra 2022 v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, umorjenih od 2. do 10. junija 1945. Jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let. Takrat so razstrelili celoten strop jame. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3450 in verjetno ne več kot 3500.
Okoli polovica, več kot 1750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 manj kot dvajset let, nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški. Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz jame pod Macesnovo gorico, raziskave od 1990 do 2017, predvsem pa 2019 in 2022 so potrdile, da je bila jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Bila je prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma.
Med tistimi, ki so se uspeli rešiti iz brezna Macesnova gorica, je bil tudi oče predsednika SDS Janeza Janše, to je Janez Janša st.
Razstava bo odprta do 10. maja 2024.
Demokracija