“Ne bom pozabil, kako sem naše teritorialce miril in jim sladolede in lučke delil”

Foto: arhiv župnije Dolnji Logatec

“Ravno ko smo zidali in ometavali prostore vrtca, je bila vojna za Slovenijo v največjem razmahu. Ne bom nikoli pozabil, kako sem te naše teritorialce miril, ko sem jim sladoled in lučke delil, ko so vsi prestrašeni z orožjem v roki okrog hodili in čakali, kdaj bo prišel agresor tudi v Logatec. Tukaj je bila vojaška kasarna in zato tudi potencialna nevarnost za meščane,” se spominja Tone Kompare, nekdanji župnik v Logatcu.

Minulo nedeljo so v župniji Dolnji Logatec skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali trojni praznik – 25 let samostojne Slovenije, 25 let prvega katoliškega vrtca v Sloveniji in 25 let župnijskega doma starejših. Pot do vrtca in doma starejših ni bila enostavna; zanjo sta bistveno zaslužna duhovnika in brata Tone in Janez Kompare, slednji je tudi aktualni župnik v Logatcu.

Z otroki smo bežali v kletne prostore
“Bilo je fantastično in hkrati osupljivo. Fantastično zato, ker smo že dve leti pred tem letom začeli razmišljati o katoliškem vrtcu in ta projekt se je razvijal hkrati s preobrazbo naše slovenske družbe in izstopom iz države Jugoslavije. Pred dnevom državnosti, 1. aprila, nam je uspelo odpreti prvi katoliški vrtec v Sloveniji,” pripoveduje Tone Kompare, ob čemer se spomni tudi na junijske dni, ko so kraj preletavala letala in so morali z otroki bežati v kletne prostore.

Janez Kompare je prišel v Logatec že leta 1981; z bratom Tonetom, ki je bil takrat župnik v Logatcu, sta pastoralo načrtovala skupaj. “Veliko mladih je bilo tukaj, ko smo prenavljali župnišče, in tako je še danes. Ljudje še danes radi pomagajo, veliko je pastoralnih delavcev, veliko je pobud – nadaljujemo Tonetovo delo, čeprav z malce bolj počasnim tempom,” razloži starejši brat Janez Kompare.

“Cerkev sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu mi je prirasla k srcu”
Kraj Logatec ima dve župniji, matična župnija je bila župnija Rožnovenske Marije v Gornjem Logatcu, leta 1910 pa je bila ustanovljena samostojna župnija sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. Tu se je z železnico začela razvijati lesna industrija; pred tem se je predvsem trgovalo z lesom, ker nas obdajajo bogati gozdovi. Farna cerkev je posvečena sv. Nikolaju, podružnična cerkev na Čevicah pa sv. Jožefu.

“Cerkev sv. Nikolaja je srčkana, prav prirasla mi je k srcu. Zato ker sem kot mlad duhovnik z velikim veseljem pri vsakem elementu obnove cerkve močno osebno sodeloval,” iskreno pripoveduje Tone Kompare, ki je danes župnik v Trnovem v Ljubljani.

Cerkev je živo občestvo
Ljudje začutijo skupnost, občestvo tudi pri krstu. “Ko otroka pri krstu dvignem in ga predstavim, ljudje spontano zaploskajo. To je tako lepo. Tisti, ki prihajajo iz drugih župnij, rečejo: kako imate tukaj sproščene ljudi. Ljudi, ki čutijo in razumejo, kaj je cerkev – živo občestvo,” je vesel in ponosen župnik Janez, ki doda, da so v župniji nedavno začeli tudi z družinskim veroukom.

Eden redkih katoliških domov v Sloveniji je tudi Zavod Dom Marije in Marte. Odprt je za vse ljudi, ne glede na prepričanje, če so le pripravljeni slediti usmeritvam in programu zavoda. “Nekdaj je bilo v Sloveniji močno razširjeno, da so prihajale redovnice na dom in oskrbovale starejše, ker pa je bilo teh poklicev vedno manj, smo šli v obratno smer. Tri Marijine sestre so prišle k nam in ljudje so bili deležni posebne nežnosti in ljubeče skrbi. Prošenj je bilo vedno več, razširili smo dejavnost in nastal je dom – iz konkretne življenjske stiske in potreb,” še doda Tone Komapre.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora z bratoma Janezom in Tonetom Kompare v oddaji Tema dneva z voditeljico  Vesno Vilčnik.

Vesna Vilčnik

  • avtohtoni neandartalec

    Zakaj je velika večina katoliških župnikov po rodu iz Hrvaške?
    Je pa res zanimivo, da so čakali agresorja, ki je bil že od nekdaj v Logatcu, mogoče so mislili, da se bo pripeljalo pol Jugoslavije.
    Lahko bi napisali še koliko vojaških stanovanj je bilo v Logatcu, pa kdo jih je pokupil tudi, da se ne pozabi bistvo osamosvojitve.

  • Nata

    Eh, eh , gospod Kompare ?? Z lučkami ste jih tolažili ?
    Prestrašeni ste pa verjetno bili tudi vi , kaj ??
    Kakšni spomini ! Nimate drugega povedati ?
    Drugače pa kapo dol…….ste zelo sposoben gospod !
    Ogromno ste naredili povsod , kjer ste bili …………..vendar ob obilni pomoči župljanov !
    A ne ?? Saj drugače ne gre ! Verni ljudje so vse prispevali in , se mi zdi , da ste včasih kar preveč ” zapravljali ” !!

    • bolimeđoko

      No, no Nata tule pa ti ne morem povsem pritrditi. Kaj pričakuješ, da bo duhovnik, ki sam živi od miloščine vernikov, lahko kaj veliko več podaril. Mogoče si pa sebi niti lučke ni privoščil zato, da je lahko dal enemu teritorialcu več.
      Brez pomoči župljanov se ne da pa res prav nič narediti. Kaj pa ti ? Si lahko sezidaš hišo s prazno denarnico ?
      Če bi Kompare zapravljal, ne bi nič napravil, ker revni verniki ne prispevajo več, kot zmorejo, veš.
      Aja pa tudi molitev pomaga……..probaj …. probat ni greh. !
      Lepo praznuj !
      Imamo lep razlog, da smo lahko veseli, da nam ob toliko levih zapravljivcih in kradljivcih ni še slabše.

      • Nata

        Joj , poglej – moja zoprna navada , da odreagiram takoj !
        Po eni strani je to slabo , a vendar tudi dobro .
        Kar dobro poznam kako te zadeve gredo . Veliko sem podarila na svoj način , ki ga pa zmorem Zmorem in zmorejo !! Pa ne bi razpredala o tem Malo skromnosti nikomur ne škodi .
        Ja , molitev pomaga . Pomaga , da se človek malo pomiri
        Vendar , ko moliš s kakšno zamero v srcu , tudi ne pomaga .
        Ljudje pač vlačimo – žal – s seboj vse sorte zamere ! Pa ne čisto osebne , ampak povezane pač z verniki in ” verniki “.

  • Ruggedplant

    Se vnaprej opravičujem za izrazit “off-topic”, a se v luči dramatičnega dogajanja padanja mask na slovenski desnici te dni, vseeno nisem mogel zadržati:
    http://www.zoranjankovic.si/podporniki/tone-kompare/

    (V kolikor bo nadškof Stanislav Zore dejansko odpovedal useležbo na prireditvi ob obletnici samostojnosti, se bojim, da si bo, podobno kot zgornji gospod, za vse večne čase zapisal zgovoren epitaf ob svojemu imenu. Ovčice pozabljajo, pravi domoljubi pač ne.)

  • pajot

    He,he,he…sladoled pa lučke jim je delil. Jaz bi jim naboje…

  • Olga

    K sreči vojna ni trajala dolgo! Bilo je zelo resno, tudi sama se spomnim zaklonišča in stisk ljudi v njem! To doživetje nam pove, kako pomembna je povezanost med ljudmi! V vojnem času še posebno! Kako lepo je, da so imeli naši mladi fantje iz Teritorialne obrambe ob sebi takšnega duhovnika in človeka!

    • avtohtoni neandartalec

      Pri nas ni bilo niti enega, par teritorialcev je imelo na sebi križce, ostali so bili verni kvečjemu toliko, da so znali pvoedati par šal o Jezusu.

  • avtohtoni neandartalec

    Logatec, to so ja same rovte, zato je bila tam kasarna JNA, ker se na takem terenu ne da razvijati saodobnega mesta, vprašanje kdo je več naredil za uboge reveže in številne migrante, ki so se priselili po osamosvojitvi, cerkev ali država, itak so vsi v nekih programih, že zaradi strukture prebivlastva nekdanje vojaške skupnosti.

  • Jadran

    a župnik jim je lučke delil…. a so se bali da bi jih mamica dobila ker so takole ušli od doma

  • Caetano

    Poznam župnika Komparo, je kar v redu. Bi bilo pa dobro, če bi slovenska cerkev premogla več odločnosti glede nevarnosti islamizacija, jihada in terorizma. Če bi res v vsako župnijo sprejemali muslimanski imigrante, kot se je napovedovalo bi delovali seveda v nasprotno smer.

    Krščanske cerkve ( kongregacionalistična, katoliška, metodistična, binkoštna itd. ) na otoku Samoa, ki je samostojna država od 60. let so zavzele čisto drugačen stav in so skupaj z vlado odločno proti islamizaciji. Pravilno ugotavljajo, če bi od 100% le en procent bil nevaren so državljani še vedno neupravičeno izpostavljeni jihadu in terorizmu.

  • KAPIBARA

    O naši teritorialci se pa niso prodajal- sklanjal- počepoval za sladoled+ lučko..

    • tinta

      si bil zraven ‘

      • KAPIBARA

        Ja, in tega nam ni bilo treba..

    • radames

      V času slovenske vojne je ženin sorodnik pel novo mašo. (Ravno danes je novomašna nedelja. Moj sosed ima novo mašo.) Novomašna gostija je bila na njihovem domačem dvorišču tik ob križišču dveh magistralnih cest. Križišče so varovali teritorialci. Hitro smo se zedinili in povabili vojake TO na gostijo. Seveda niso prišli vsi naenkrat, ampak izmenoma.
      Domačega župnika (ki je bil po 2. vojni tudi zaprt) sem vprašal, če se mu je že kdaj zgodilo, da bi na kaki novomašni gostiji bili kot gostje vojaki. To pa nikoli, je odgovoril.
      Ja, taka je bila novodobna država Slovenija, ki se je pravkar rojevala. Svobodna, rešena tiranije. Samoumevno je bilo, ker partije ni več, da lahko vsakdo svobodno odloča tudi v stikih z vero in Cerkvijo.
      Na tisti novi maši sta bila tudi dva predstavnika vlade. Bi bilo kaj takega možno v titovini?

  • Anthon

    Bog zagotovo ve, kdo sem jaz in tudi, kdo sta ta dva. Kakor koli obračam, se nekatere stvari ne ujemajo. Ne bi več, ker sem že drugje tipkal, naj zapišem samo še, da tako kot ne moremo osnovnih matematičnih operacij uporabljati tja v tri dni, marveč le pravilno, tudi moliti ne moremo tako.

    • tinta

      in kaj se ne ujema

      • Anthon

        Njuna krščanska in Cerkvena “matematika” je tako posebna, da jo lahko primerjam le z Grmičevo ali cmdjevstvom. Pomembna ravnanja ljudi, predvsem napačna in škodljiva, morajo biti najprej (naravno) pravno urejena, šele po tem je možno filozofirati o prijaznosti takšnih ljudi. Preberi vsaj blog enega od njiju.

  • Gerard Roulssen

    Lepo, tudi mnogi drugi nismo pozabili. Se posebej ne tega, kako nas je pri verouku pretepal s plastično šibo od okenskih žaluzij. Kompare je šolski primer hinavščine duhovščine.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!