27. aprila je državni praznik. Imenujejo ga dan boja proti okupatorju, kljub temu da na današnji dan 41. leta ni bilo nobenega sestanka. Na sestanku, ki je potekal dan prej, pa so razpravljali o ustanovitvi “Protiimperialistične fronte”. To je bil namreč čas, ko so bili komunisti in nacisti še zavezniki. Dr. Andreja Valič Zver je prepričana, da gre za dan “slovenskega razkola”, dr. Jože Možina pa, da gre za “falsificiran praznik”.
Naravo 27. aprila je za Domovino opisal novinar in zgodovinar dr. Jože Možina: “27. aprila se za demokratično Slovenijo ni zgodilo nič. Žal se je ta praznik, ki je bil falsificiran že v prejšnji državi, v prejšnjem režimu, ponesrečeno prenesel v današnji čas. Nekoč je bil to praznik Osvobodilne fronte, danes dan upora proti okupatorju, a nima nobene zveze s tem imenom.”
Kaj se je v resnici dogajalo?
Možina nato nadaljuje, da so bile v času okupacije v Sloveniji naslednje politične razmere. Izvoljene demokratične stranke, kot je bila denimo Slovenska ljudska stranka, liberalci, so bile ob napadu na Jugoslavijo v povezavi z zahodnimi zavezniki, medtem ko so bili v komunisti zaradi pakta Hitler-Stalin (Ribbentropp -Molotov op. a.) v kolaborantski zvezi s Hitlerjem.
“Da bi prekrili to obdobje kolaboracije, so potem nekemu nepomembnemu sestanku, ki se je zgodil 26. aprila (bil je celo tako nepomemben, da so zamešali datum), pripisali atribute upora proti okupatorju. Da bi prikrili, da ob napadu na Jugoslavijo niso bili tisti, ki bi bili aktivni pri upori proti okupatorju. Po večini so bili pasivni,” pove Možina.
O naravi sestanka pove, da je bil sestanek 26. aprila relativno nepomemben, udeležili pa so se ga nekateri iz Društva prijateljev Sovjetske zveze. Pojasni, da je bila to predvojna organizacija, ki je bila v nekem smislu “agentura Sovjetske zveze in Stalina”. Na tem sestanku pa ni tekla debata o uporu proti okupatorju, temveč so razpravljali o ustanovitvi Protiimperialistične fronte. Ta se je v Osvobodilno fronto slovenskega naroda preimenovala šele po razpadu zavezništva Hitler-Stalin zaradi napada Nemčije na Sovjetsko zvezo.
27. april je dan slovenskega razkola
Za komentar smo prosili nekdanjo vodjo Študijskega centra za narodno spravo in zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Ta poudarja, da so se 26. aprila zbrali predstavniki komunistične partije, ki se je že nekaj mesecev pred tem odločila za obračun s t. i. meščanskim taborom. Sama “Protiimperialistična fronta” pa je bila uperjena proti napadenim zahodnim demokracijam, torej Veliki Britaniji, ZDA, Franciji.
Kot eno največjih napak vlade Roberta Goloba izpostavlja ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. S tem so “ponovno zasekali rane v slovensko narodno telo”. “Ljudje si želijo prižgati svečko na grobu, se v miru in tišini spominjati svojih mrtvih, želijo imeti mrliške liste. Ne smemo pozabiti, da več kot 12 tisoč slovenskih fantov, deklet, otrok, še vedno nima mrliških listov. Niso ustrezno pokopani. Sedaj se govori o grobiščih, ki pa niso grobišča, ampak so morišča,” pojasnjuje naša sogovornica.
Ukinjen je bil napačni praznik
“Kaj narediti s 27. aprilom? V dani situaciji, ko ima “svobodni valjar” večino v državnem zboru, je težko predvidevati uspešen izid pobude, da se ta dan ukine. Morda bi ga bilo potrebno ustrezno pretransformirati ali pa počakati, da demokratični pol dobi večino v državnem zboru in se potem s tem delom razkola opravi enkrat za vselej,” zaključi dr. Valič Zver.
Žiga Korsika