Evropska komisija je tudi za Slovenijo ocenila politiko ravnanja z odpadki ter pripravila praktična priporočila za lažje doseganje ciljev EU v zvezi z odpadki pri prehodu na bolj krožno gospodarstvo. Vrhniška komunalna služba predstavlja dober zgled ostalim komunalnim podjetjem v državi. Od vseh odpadkov proizvedejo kar 80 odstotkov koristnih, zavržene hrane pa praktično ni.

Po mnenju komisije bi lahko Slovenija kljub znatnemu napredku ravnanje z odpadki izboljšala z večjo koordinacijo na različnih upravnih ravneh, z boljšim ravnanjem z biološkimi odpadki ter boljšim ločenim zbiranjem odpadkov.

Povprečno 72 kilogramov hrane na prebivalca zavržemo
Po zadnjih podatkih v Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. Toliko hrane zavržemo v celi verigi proizvodnje, v povprečnem gospodinjstvu smo odgovorni za približno tretjino zavržkov (24 kilogramov na prebivalca). Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno.

Zakaj zavržemo toliko hrane?
Ponavadi je glavni vzrok ta, da ne načrtujemo obrokov glede na to, katera živila je potrebno porabiti prej. Veliko ljudi kupuje preveč hitro pokvarljivih živil in tudi na splošno prevelike količine hrane. To se rado zgodi v okviru posebnih ponudb in akcij. “Če je bilo pa tako poceni,” je znameniti stavek, ki se pojavlja pri nakupu ogromne količine hrane. Na žalost vam to nič ne pomaga, če potem hrana pristane v smeteh.

Da bi ljudje zmanjšali količino zavržene hrane, bi za začetek morali načrtovati svoj jedilnik in bolj organizirano nakupovati. Poskrbeti je potrebno tudi za pravilno shranjevanje živil. Poznamo 10 preprostih korakov za zmanjšanje količine zavržene hrane. Če jim sledimo, tudi znatno privarčujemo.

62 odstotkov vseh odpadkov že recikliramo
V Sloveniji je stopnja recikliranja odpadkov leta 2013 znašala 62 odstotkov, kar je v skladu s ciljem EU za leto 2020, ki je 50 odstotkov. Pri izpolnjevanju ciljev v zvezi z direktivo o odlagališčih pa je Slovenija zaprosila za 4-letno podaljšanje roka. V zadnjih letih je država na področju ravnanja z odpadki izboljšala dosežke, vendar mora pospešiti napredek, da bo lahko do leta 2020 v celoti dosegla vse cilje.

Vrhnika: primer dobre prakse
Primer dobre prakse ločevanja odpadkov so Vrhničani. Komunalno podjetje Vrhnika (KPV) je že pred dvajsetimi leti vsem gospodinjstvom razdelilo zelene zabojnike za biološke odpadke, istočasno pa so postavili tudi ekološke otoke. To se je kmalu izkazalo za odlično idejo, zato so jo začeli postopoma širiti in nadgrajevati. Danes je število ekoloških otokov naraslo na 200. Vrhničani tako proizvedejo samo še 20 odstotkov nekoristnih odpadkov.

Poslikave smetarskih vozil
Kraji v Sloveniji so se različno lotili spodbujanja prebivalcev k ločevanju odpadkov. Nekateri so se jih lotili s kaznimi, drugi z opozorili, vrhniška komunala pa se je tega lotila predvsem z ozaveščanjem. Z raznovrstnimi akcijami, kot so poslikave smetarskih vozil, želijo v ljudeh vzbuditi prepričanje, da odpadki niso “nekaj grdega, umazanega, temveč so to surovine,” pojasnjuje Jožica Rupnik iz Komunalnega podjetja Vrhnika.

Nagrajevanje ljudi, ki vestno reciklirajo
Vrhnika se je posameznikov, ki niso ločevali odpadkov, lotila predvsem z opozorili pred denarno kaznijo, ki so očitno zalegla. Po oceni Rupnikove namreč na leto ne izrečejo več kot 10 kazni, ki sicer znašajo več kot 400 evrov za fizične osebe. Medtem so se v podjetju pri spodbujanju ločevanja odpadkov lotili spodbujanja z malce drugačno strategijo – s pohvalami. Tistim občanom, ki so vestno ločevali odpadke, so v poštnem nabiralniku pustili uradno “pohvalo”. Ljudje so bili nad to gesto navdušeni.

Ugodnost za tiste, ki odpadke pripeljejo sami

Ljudje na splošno mislijo, da če bodo  peljali večjo količino smeti na smetišče, jim bodo to storitev tam zaračunali. To prepričanje je zmotno, prav nasprotno – vse, razen redkih surovin, kot so razne izolacije in azbest, je brezplačno.

“Občani, ki pa sami pripeljejo ločeno embalažo, so celo upravičeni do popusta pri mesečni položnici,” pojasnuje Edin Behrić s KPV.

V prestolnici nov Regijski center za ravnanje z odpadki
Tudi v Ljubljani se trudijo urediti ravnanje z odpadki. Poteka namreč nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. To je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, saj so razširili odlagališče, postavili čistilno napravo za izcedne vode in začeli z gradnjo objektov za predelavo odpadkov.

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana bo uredil problematiko ravnanja z odpadki za približno tretjino Slovenije, saj bodo v centru zagotovili obdelavo preostanka odpadkov in predelavo bioloških odpadkov za 700 tisoč prebivalcev.

Večino sprejetih odpadkov bodo predelali (snovno in energetsko izrabili), preostanek pa varno odložili. Z najmodernejšo tehnologijo za predelavo odpadkov se bo preostanek odpadkov za odlaganje zmanjšal na najmanjšo možno mero –  na odlagališču bo tako končalo samo približno 20 odstotkov odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki bodo po njihovih besedah brez škodljivih vplivov na okolje.

Nina Knapič