Arbitražni sporazum in nezadovoljni Hrvatje: Jezijo se, ker niso dobili več, čeprav so dobili tisto, kar ni bilo nikoli njihovo!

Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor (foto: epa).

Medtem ko se slovenski politiki iz Cerarjeve vlade trkajo po prsih in zavestno zavajajo Slovence, da smo v razsodbi arbitražnega sodišča veliki zmagovalci, pa hrvaški mediji poročajo mnogo bolj previdno. Predvsem pa iščejo krivca – kdo je kriv, da je razplet arbitraže tak, kot je – ter zaveznike in sovražnike. S kom drži Nemčija? Zakaj se ZDA ne postavijo na njihovo stran? Namesto odpiranja šampanjca je za Hrvate zdaj čas, da razčistijo, kako naprej.
Hrvaški Večernji list se je osredotočil predvsem na izjavo predsednika stranke BM 365  Stranke za delo in solidarnost, Milana Bandića, ki je pozval k enotnosti Hrvaške v povezavi z razmejitvijo Savudrijskega zaliva, saj bi bilo to dobro tako za krepitev položaja predsednice Kolinde Grabar – Kitarović kot tudi premierja, da se soočita s pritiski iz Evropske unije in sveta. Pozval ju je, naj ohranita pokončno držo za prihodnja bilateralna pogajanja. Omenjeni medij piše, da je to eden izmed težjih in bolj bolečih trenutkov za Hrvaško in vse njene državljane v novejši zgodovini ter da zdaj ni čas za strankarska pregovarjanja in nesoglasja. Bandić je prepričan, da morajo Hrvatje stopiti skupaj v dobrobit Hrvaške in svojih otrok ter imeti skupno stališče v zvezi z razmejitvijo Savudrijskega zaliva. “Hrvaška ne potrebuje niti enega kvadratnega centimetra slovenskih voda,” je izjavil Bandić, ki je še poudaril, da je pravična razmejitev med slovenskim in hrvaškim ozemljem jamstvo za prihodnje dobre sosedske odnose.

Župan Zagreba Milan Bandić pravi, da Hrvaška ne potrebuje niti enega kvadratnega centimetra slovenskih voda. Foto: epa

Je Angela Merkel proti Hrvaški?
Hrvatje pa se tudi sprašujejo, ali je v primeru arbitraže nemška kanclerka Angela Merkel proti Hrvaški. Nemški minister za evropske zadeve Michael Roth je namreč v začetku tega leta Hrvaško v Zagrebu pozval, naj poišče rešitve, ne težav. Podobno izjavo je nemška zvezna vlada podala tudi teden dni pred tem, ko je bila znana razsodba arbitražnega sodišča, ter s tem povzročila šok in nejevero v hrvaški politični javnosti. Zato se seveda sprašujejo, ali so Nemci njihovi zavezniki ali ne. Večernji list je pobrskal celo v ne tako davno zgodovino in na primeru Srbije in Bosne in Hercegovine ugotovil, da je bilo mnenje Nemčije že takrat v nasprotju z mnenjem Hrvaške. Nadalje pa se sprašujejo, ali je možno ta vtis oslabljenega zavezništva z Nemčijo popraviti. Za mnenje so zaprosili celo Josipa Juratovića, nemškega poslanca hrvaškega porekla, ki pa je brutalno odgovoril, da to ni mogoče. To je utemeljil tudi s tem, da kar zadeva Srbijo, Nemčija močno podpira Aleksandra Vučića celo v primerih, ko Vučić popolnoma ignorira reševanje problemov, za katere Hrvaška išče rešitve, kar omenjeni medij podpira s primerom spornega zakona o pristojnosti za vojne zločine. Juratović je prepričan, da se nemška in hrvaška stališča velikokrat ne ujemajo popolnoma. Hrvatje torej tudi v arbitražnem sporazumu iščejo predvsem tiste, ki niso njihovi zavezniki, in očitno je, da je razsodba arbitražnega sodišča močno načela njihovo samozavest.

Hrvatje so ugotovili, da so stališča Nemčije in Hrvaške velikokrat na nasprotnih bregovih. Je to razlog za preplah? Foto: epa

“Odločitev arbitražnega sodišča je temelj za prihodnje pogovore o meji in sodne postopke”
Drugi hrvaški politiki pa v medijih svarijo pred močnimi političnimi posledicami, ki jih bo prinesel arbitražni sporazum. V to je prepričan tudi veteran hrvaške diplomacije Ivica Maštruko, svoj pesimizem pa upravičuje z mislijo, da ta razsodba predstavlja vsa izhodišča oziroma osnovo za morebitne prihodnje pogovore o meji ali sodnih postopkih. “Ta odločitev sodišča je pravzaprav temelj, ne glede na to, kaj si kdo misli o njej, je izhodišče za vse morebitne prihodnje pogovore o meji. Nosi resne politične posledice, ker če se odločimo za tožbo na sodišču, bo vsaka prihodnja sodba ali dvostransko pogajanje za osnovo vzelo odločitev arbitražnega sodišča. Drug problem za vlado je, da ne smemo biti razumljeni kot tisti, ki iščejo in delajo težave, saj moramo rešiti še mejna vprašanja s Srbijo, BiH in Črno goro,” svari Maštruko, ki je prepričan, da morajo Hrvatje vztrajati pri reševanju mejnih sporov s pomočjo dvostranskih pogajanj.

Piranski zaliv. Foto: Wikimedia commons

“Krive so tudi mladinske delovne brigade, ker so v petdesetih zgradile kanal sv. Odorika”
Maštruko je za Večernji list pokomentiral tudi ostale kraje, ne le področje Piranskega zaliva. O Trdinovem vrhu pravi, da je bil takšen razplet že dolgo dogovorjen, vendar pa so “Slovenci odlagali svojo odločitev, dokler ni bilo dokončne rešitve”. Nekdanji hrvaški veleposlanik v Italiji, Vatikanu in Sloveniji pa se je pošalil o Piranskem zalivu, češ da so “za vse krive mladinske delovne brigade v  petdesetih letih prejšnjega stoletja, ker so zgradile kanal sv. Odorika”. Maštruko je podučil Hrvate, da je imela “reka Dragonja svojo pot, leta 1950 pa je bilo odločeno, da je treba močvirnato področje izsušiti. Potem so mladinske delovne brigade naredile kanal za pretok reke Dragonje do točke, ko se izteče v Piranski zaliv. To je sedaj vstopna točka v Piranski zaliv, ki je sprejeta kot razmejitvena točka zaliva.” Omenjeni diplomat je še dejal, da so “nekako vsi vedeli, kakšno stanje je na tem področju in da bo glede na obstoječe stanje sodišče tako odločilo, kot se je” v primeru Piranskega zaliva. Hrvaški mediji ob tem poudarjajo, da so vode še vedno uradno hrvaške, vendar pa, da je zdaj to področje obravnavano kot območje mednarodnih voda. “To pomeni, da bomo na morskem dnu lahko vrtali za nafto, ampak vsakdo pa lahko postavi kable na tem področju, ki so potrebni za električno energijo in podobno.” Maštruko še dodaja, da so Slovenci z odločitvijo arbitražnega sodišča “dobili več, bolj kvalitetno in bolj celovito rešitev”, kot je bila dogovorjena v sporazumu Račan – Drnovšek.
Cerar in Plenković nadaljujeta s pogovori 12. julija
Hrvaški mediji pa tudi nadvse uživajo v povzemanju izjav njihovega predsednika vlade Andreja Plenkovića. Tako skoraj ni medija, ki ne bi zapisal njegove izjave, da Hrvaška vztraja pri svoji odločitvi glede arbitražne razsodbe ter da ta Republike Hrvaške nikakor ne obvezuje niti je ta ne bo izvajala in upoštevala. Pišejo pa tudi o tem, da je Plenković po telefonu poklical Cerarja in mu je to tudi povedal, na kar naj bi mu Cerar ponovil stališče Republike Slovenije o odločitvi arbitražnega sodišča v Haagu. “Dogovorila sta se, da ne bo enostranskih potez in da bosta nadaljevala s tem pogovorom 12. julija v Ljubljani,” piše Večernji list v enem izmed svojih člankov.

Plenković ne pristaja na arbitražni sporazum. Foto: epa

“Vlada Republike Slovenija poziva Republiko Hrvaško, da v dialogu izvajata arbitražno odločbo”
O arbitražnem sporazumu pa poročajo tudi tuji mediji, predvsem Srbi. Njihov Blic poroča, da je slovenski premier Miro Cerar, medtem ko se je srečal z voditelji obmejnih regij na meji s Hrvaško, napovedal, da bo Slovenija naslednji teden poslala na Hrvaško posebno sporočilo v zvezi z začetkom izvajanja arbitražne odločbe na meji. Hrvaška sicer odločbe arbitražnega sodišča ne priznava. Blic še piše, da bo slovenska vlada imenovala posebno skupino, ki bo usklajevala izvajanje odločitve arbitražnega sodišča. Cerar se bo sicer v kratkem srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, na tem sestanku pa po poročanju srbskih medijev ne namerava govoriti o novi rešitvi v zvezi s slovensko-hrvaško mejo. Cerar je še prepričan, da je arbitražna odločba zavezujoča za obe strani in da “Vlada Republike Slovenija poziva Republiko Hrvaško, da v dialogu izvajata arbitražno odločbo”.

Miro Cerar Hrvate poziva, da v dialogu s Slovenci izvajajo arbitražno odločbo. O tem, da je Slovenija izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami in četrtino Piranskega zaliva, pa nič. Foto: YouTube

ZDA niso stopile niti na stran Slovenije niti Hrvaške
Pričakovana odločitev arbitražnega sodišča je strani srbskih medijev polnila že takoj po branju te odločbe. Blic je tako zapisal, da je ameriško veleposlaništvo v Sloveniji izjavilo, da se ZDA v primeru razsodbe ne bodo postavile niti na stran Slovenije niti na stran Hrvaške. “Tako Sloveniji kot Hrvaški smo dali vedeti, da se v sporu ne bomo postavili na nikogaršnjo stran. Rešitev tega dvostranskega vprašanja je na strani obeh vlad, ki sta članici EU in NATA, in prepričani smo, da jima bo to uspelo. Apeliramo na obe strani, da hitro delata in ponudita rešitev.” Srbi še razkrivajo, da je imel po objavi razsodbe arbitražnega sodišča hrvaški premier Plenković novinarsko konferenco, na kateri je ponovil, da ta sodba Zagreba ne zavezuje in da je ne bodo niti sprejeli niti izvajali.
M. S.