Da se korupcija dogaja v samem političnem vrhu, ni več skrivnost. Čeprav se primer nekdanjega LDS-ovca in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance Borisa Šuštarja, ki ga je sodišče zaradi podkupovanja obsodilo na zaporno kazen, zdi zastarel, bi bilo temu res tako, če ne bi bili nekateri omenjeni v njegovem pismu še vedno aktualni politiki in funkcionarji. Pa čeprav imajo grozljivo preteklost, kako so izsiljevali druge in jim grozili v svojo korist, še vedno vladajo. Šuštar je zanikal svojo krivdo in v svojem pismu zaradi nezakonitih dejanj ovadil nekatere politike iz vrst LDS, med drugim nekdanjega finančnega ministra Antona Ropa, Gregorja Golobiča, tudi Draga Kosa in Gorazda Fišerja. Čeprav so vsi pri tem sodelovali, so potunkali Šuštarja in ga obtožili vsega, česar so krivi tudi sami. V svojo korist so izsiljevali ljudi na položajih, jim grozili, da če ne bodo delali po njihovih ukazih, bodo ob položaj; odstavljali so ljudi, ki niso bili po njihovi volji.
V pismu, ki je naslovljen na Antona Ropa, je Boris Šuštar zapisal, da je vlada leta 2001 ponovno imenovala Gorazda Fišerja za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. “To imenovanje je verjetno zaslužil, ker je zavrgel ovadbo proti Dragu Kosu (čigar žena je danes urednica informativnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos). Za nagrado se je Kos selil na Urad za preprečevanje korupcije. Kot član vlade in pomemben kadrovik LDS-a ste soodgovorni za to imenovanje,” je Šuštar obtožil Ropa.
Kazenski postopek proti Šuštarju je vodil tožilec Gorazd Fišer in Šuštar je v pismu zapisal, da ga v kazenskem postopku ne bremeni popolnoma nobena priča, “kljub temu, da sta policija in tožilstvo izsiljevala vse direktorje družb, ki so bile prejemnice nepovratnih državnih pomoči”. Kot dokaz je navedel pričanje direktorja Iskre Bovec Mitje Kokoveta, ki je pri svojem zaslišanju (po zapisniku) imel “solze v očeh”, ker so policija, tožilstvo in preiskovalna sodnica z grožnjami silili vanj, da pove nekaj. “Preiskovalna sodnica je predlagala, da se zaključi preiskava za kazniva dejanja zlorabe položaja, podkupovanja in pranja denarja, ker je ugotovila, da mi ne morejo nič dokazati.” Šuštar je še očital Gorazdu Fišerju, da mu politiki dajejo inštrukcije, kako mora ravnati.
Je Rop želel na Šuštarjevih plečih “dokazovati, kako je vlada uspešna v boju proti korupciji”, čeprav je korupcije kriv sam?
Šuštar je dejal, da so on in še dve osebi v letu 2000 po naročilu Gregorja Golobiča in Toneta Ropa tedensko oskrbovali Liberalno demokracijo Slovenije z gradivom sej odbora za gospodarstvo in sej Vlad RS. Gradiva so se kopirala na ministrstvu za gospodarske dejavnosti in izročala v zaprti kuverti na ime Gregorja Golobiča in Antona Ropa na sedežu stranke LDS. “Golobiča so posebej zanimale zadeve v zvezi s podelitvijo pravic uporabe radiofrekvenčnih spektrov (njegove aktivnosti v družbi Masterline – EON – Telemach-izraelski posel – Telekom). Antona Ropa pa privatizacije podjetij, bank itd. Med gradivi so bila tudi gradiva zaupne narave z označbami zaupno, uradna ali poslovna skrivnost. S tem sta Rop in Golobič storila več kaznivih dejanj napeljevanja k zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic in napeljevanje k izdaji uradne tajnosti,” je napisal v pismu.
Rop je napeljeval druge k zlorabi položaja
Šuštar je v pismu še razkril, da je bila leta 1999 sklenjena sporna agentska in svetovalna pogodba med družbo Stilles in družbo G.S.P., ki mu jo je hotel tožilec Gorazd Fišer naprtiti. “Po izjavah dveh prič je bil denar podkupnina po navodilih Antona Ropa Tomažu Lovšetu, preko Boštjana Šobe namenjen članom nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe (NS SRD), ki so bili imenovani s strani SLS, da glasujejo za zamenjavo Bogdana Topiča s funkcije predsednika uprave SRD.” S tem je Tone Rop storil kaznivi dejanji napeljevanje k zlorabi položaja in napeljevanje k pranju denarja.
V letu 2012 je Anton Rop kasneje večkrat napeljeval predsednika NS SRD Borisa Šuštarja in druge, da se poslovni delež SRD v družbi Finsa brez kriterijev in neodvisne strokovne ocene proda Zavarovalnici Triglav, čeprav je bila takrat strokovna ocena Marjana Rekarja in komisije v prid prodaje drugemu ponudniku. “Anton Rop je izvajal omenjene pritiske na Rekarja na zelo grobe načine, kot na primer, da ko pride LDS na oblast, ga bo on obdržal za predsednika uprave SRD le, če bo prodal poslovni delež SRD v Finsi Zavarovalnici Triglav.” O tem so sestankovali kar v gostilni. Spet je Anton Rop storil kaznivo dejanje napeljevanje k zlorabi uradnega položaja.
Golobič izsilil vodstvo SRD v svojo korist in v korist stranke LDS
Anton Rop je ob asistenci Gregorja Golobiča z namenom, da bi sebi ali stranki LDS pridobil nepremoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj ministra za delo in s tem prestopil meje svojih uradnih pravic, saj je preko Šuštarja izsilil neupravičeno in neutemeljeno zamenjavo Bogdana Topiča na funkciji predsednika uprave NS SRD. Od njega je namreč zahteval, da umakne svoj predlog in imenuje osebo, ki jo predlaga Anton Rop. “Ker je Bogdan Topič temu nasprotoval, mu je Rop zagrozil, da se mu bo maščeval. Zahteval je še, da brez ugovorov in strokovne presoje izvršuje njegove ukaze. Anton Rop je ob asistenci Golobiča izsilil konec leta 1999 sejo, na kateri so člani morali zamenjati Topiča z njegove funkcije.” Borisu Šuštarju pa je naročil, naj si izmisli razloge za zamenjavo. Ker ni bilo pravih razlogov, so navedli izmišljene poslovne razloge zaradi pritiskov Ropa in Golobiča.
A. G.