Blaženi Lojze Grozde: Mučenik, ki so ga partizani pred 75 leti ubili zaradi vere v Boga

Foto: Wikimedia commons

Danes je 75. obletnica smrti blaženega Lojzeta Grozdeta, ki je umrl mučeniške smrti. Njegovo smrt so na enega od najgnusnejših načinov zakrivili pripadniki partizanske Tomšičeve brigade.

Lojzetu Grozdetu že od rane mladosti ni bilo z rožicami postlano. Rojen kot nezakonski sin preproste dninarke je bil hitro poslan v rejo k teti, saj očim ni hotel imeti v svoji hiši pastorka. Lojze je uteho nad kruto usodo našel v veri v Boga, ki je postala njegova edina opora v življenju. V šoli se je po poročanju spletnega portala Aleteia izkazal za bistrega učenca, tako da so ga s pomočjo denarja, ki so ga zanj zbrali ljudje dobre volje, poslali na šolanje v Ljubljano, kjer je obiskoval klasično gimnazijo.

Politično se ni nikoli udejstvoval, bolj kot karkoli ga je prevzela njegova vera v Boga. Pri dvanajstih letih je postal urednik literarne revije Izvir. Kasneje se je pridružil Katoliški akciji. V zadnjih dveh letih svojega 19-letnega obstoja na Zemlji je sveto mašo obhajal vsak dan, k spovedi pa je šel dvakrat na mesec. Zdelo se je, da Grozde čuti, kako se bliža njegov konec. Eden od njegovih sošolcev je opisal, kako je ob pogledu na grob Jaroslava Kiklja, še ene žrtve komunizma leta 1942, rekel: “Kaj misliš, ali naju čaka kaj drugega? Morda že letos.”

Ko se je za božične praznike leta 1942 odpravil domov na Dolenjsko so mu številni pot odsvetovali, češ da je preveč nevarna. Pot na Dolenjsko je minila brez zapletov. Na poti nazaj v Ljubljano, na prvi dan novega leta, pa so se pojavili zapleti. Njegov vlak so ustavili v Trebnjem, ker je bila železnica poškodovana. 19-letni Grozde se je odpravil peš proti Mirni in prisedel na voz, ki je pripeljal mimo.

Neprimerljiva grozodejstva partizanov
Na poti so ga obkolili partizani. Pri njem so našli samo italijansko prepustnico, latinski misal in še nekaj verskih knjig. Odpeljali so ga na dodatno zasliševanje, kjer so ga slekli, brutalno mučili in na koncu ubili. Kakor opisuje Grozdetov življenjepisec Anton Strle: “Na nogah so bili dobro vidni znaki mučenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mučili. Natančno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja preko ustnice do spodnje čeljusti. Vsa lična koža je bila potegnjena obenem z ušesom z lica. Tudi spodnja polovica levega ušesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala okoli osem centimetrov dolga in šest centimetrov globoka zevajoča rana.” Nato so mu izrezali še jezik.

Blaženi Alojzij Grozde (printscreen: YouTube)

Njegovo truplo so našli otroci 22. februarja 1943. Bilo je “popolnoma ohranjeno, brez znakov trohnobe, čeprav je ležalo sedem tednov in so bile temperature že dalj časa krepko nad ničlo.” Njegov umor je zbudil neodobravanje tako med domačini, kot tudi sošolci drugačnih političnih nazorov. Grozde se za časa svojega življenja ni ukvarjal s politiko. Ubili so ga zaradi vere v Boga, ki so ga komunisti vedno prezirali in zaničevali.

Upokojeni generalmajor Lado Kocjan je priznal, da je za Grozdetovo smrt odgovorna Tomšičeva brigada. “Grozdeta so na Mirni skupaj s prijateljem ujeli partizani Tomšičeve brigade. Njegov prijatelj jim je pobegnil,” je povedal za Mladino.

Papež Janez Pavel II. je ob svojem prvem obisku v samostojni Sloveniji leta 1996 rekel: “Kako naj bi pozabili na nasilno komunistično revolucijo? Trpljenju, ki ga je povzročila tuja okupacija, se je pridružila še državljanska vojna, v kateri je brat dvignil roko nad brata. Božji služabnik Lojze Grozde je samo ena izmed neštetih nedolžnih žrtev, ki visoko dviguje palmo svojega mučeništva kot neizbrisen spomin in opomin.”

Ivan Šokić