Kako je Pepca Kardelj Maček obsodila komunistični režim in klanje partizanov ter skrivnostno umrla 3 tedne kasneje

(vir: twitter)

Pepca Maček, žena pokojnega podpredsednika Jugoslavije Edvarda Kardelja in sestra šefa Udbe Ivana Mačka – Matije, je skrivnostno umrla teden dni po prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Samo dva tedna pred tem je v Tribuni objavila članek, v katerem je ostro obsodila zločine komunističnega režima ter zahtevala njihovo razkritje in kaznovanje. Samo tako je bilo po njenih besedah mogoče doseči narodno spravo.

“Komunisti bodo morali kot posamezniki in kot stranka ne samo moralno ampak tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od leta 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih mater) kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje – komunizma.”

Tako je v Tribuni 26. marca 1990 zapisala Pepca Maček, sestra zloglasnega šefa Udbe Ivana Mačka – Matije. Tri tedne kasneje, 15. aprila 1990, so jo našli mrtvo. V novicah je bilo brati o nenadni smrti, med ljudmi so se širile govorice o samomoru ali celo zastrupitvi. Kaj se je zares zgodilo, ne bomo vedeli nikoli, v eni izmed teorij pa naj bi za njeno smrt poskrbel prav njen brat Ivan Maček, saj so se komunisti najbolj bali, da bi še kdaj spregovorila.

Ivan Maček Matija (vir: Youtube/Printscreen)

“Krivce je treba imenovati in obsoditi”, nato je nenadoma umrla
Pepca Maček je v svojem članku izpostavila, kako so številni, ki so sodelovali v zločinih bivšega komunističnega režima, v večini člani ZKS – Stranke demokratične prenove (Današnja SD). “Če smo za pregon vojnih zločincev, moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarajo, ne beli in ne rdeči. Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostnoobveščevalni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane, in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih ljudi, torej!” je zaključila Pepca Maček.

Prizadevala si je za resnico in pravico. “Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o izplačilu odškodnin svojcem.” Maček si je prizadevala za razkritje zločincev, ki jih je ščitil komunistični režim, in dostojen pokop umorjenih in pozabljenih v povojnih pobojih. Želela je ločiti zrnje od plevela. Razjasniti, kdo je kriv in kdo ne. Vse to in še več je ostalo neuresničeno, ko je nenadno umrla.

Ivan Šokić