Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o deležih slabih posojilih v bruto domačem proizvodu (BDP) v državah članicah Evropske unije za leto 2015, Slovenija pa se je nepresenetljivo znova znašla na prvem mestu, kjer je bila že leto poprej. Slaba posojila v Sloveniji namreč še zmeraj predstavljajo 7,5 odstotka BDP, kar je praktično za šest odstotkov več od druge najslabše na omenjeni lestvici, Češke, katere slaba posojila predstavljajo 1,7 odstotka BDP. Na tretjem mestu se je znašla naša severna soseda Avstrija (1,5 odstotka). Kot ugotavlja Eurostat, gre v slovenskem primeru predvsem za slabe terjatve v lasti DUTB. Za večino slovenskih ekonomistov, ki smo jih povprašali za mnenje, to ni presenečenje, saj pri sanaciji bančne luknje v Sloveniji, paradoksalno, sodelujejo tisti banksterji, ki so sodelovali pri njenem nastanku.
Podatek, da je delež slabih posojil v strukturi bilanc slovenskih bank več kot štirikrat višji kot v drugih članicah evroobmočja, bi moral biti za Slovenijo alarmanten, saj to pomeni, da proces prestrukturiranja bančnih posojil pri nas poteka bistveno počasneje, kot v drugih državah. Vse skupaj pa je še toliko bolj problematično, ker vlada Mira Cerarja na tem področju ni storila ničesar koristnega, pač pa slovenski voz s kadrovanjem vleče navzdol. “Naivno bi bilo pričakovati, da bo DUTB, ki jo vodijo politično sprejemljivi in nastavljeni kadri, delala presežke, ki bi bili v interesu državljanov in ne v interesu političnih elit, ki so jih tja postavile,” opozarja Tanja Porčnik iz Visio Instituta.
Pahorjevi niso poslušali ekonomistov, da Slovenija potrebuje slabo banko
Da bi morala slovenska država po vzoru Skandinavcev slabe terjatve prenesti na slabo banko, so nekateri vidnejši slovenski ekonomisti opozarjali že od leta 2009, ko je bil na oblasti levi vladni trojček, a Pahorjeva vlada takrat njihovih opozoril ni vzela resno. Projekta slabe banke se je lotila šele druga Janševa vlada, a je zaradi rušenja vstajnikov njeno delo ostalo nedokončano.
SDS je na vodilne položaje takrat želela postaviti ugledne tujce, ki so imeli izkušnje s podobnim prenašanjem slabih terjatev na slabe banke v skandinavskih državah, a so leve politične elite tujce iz DUTB seveda po hitrem postopku izgnale. Ekonomist Igor Masten opozarja, da je bila slaba banka v Sloveniji ustanovljena vsaj štiri leta prepozno, kjer gre iskati izvirni greh za tako slabe rezultate.
Za slabe rezultate neposredno krivdo nosi DUTB, posredno Cerarjeva vlada
In glavni krivci? “Slabe prakse, kot je pajdajšenje, so v preteklosti v naših bankah eksplodirale delež slabih posojil v bruto domačem proizvodu. Čeprav se v zadnjih nekaj letih ta delež bistveno zmanjšuje, primerjalne mednarodne analize kažejo, da v tem aspektu bistveno zaostajamo za drugimi državami EU. Družba za upravljanje terjatev bank neposredno in vlada Republike Slovenije posredno nosita odgovornost za to, da delež slabih posojil v bruto domačem proizvodu ne upada hitreje,” opozarja Tanja Porčnik.
Problematično je, ker slovenska javnost ve bore malo o početju odgovornih mož na DUTB, na kar je pred časom že opozarjal časnik Finance. DUTB pred davkoplačevalci skriva podatke o svojih prodajah. Za primerjavo so Finance takrat navedle avstrijsko slabo banko Heta, ki je lani za terjatve, deleže, nepremičnine, skratka za premoženje, ki ga je dobila, v povprečju dobila 2,5-kratnik knjigovodske vrednosti premoženja.
Koncept slabe banke najbolje uspel na Švedskem, najslabše v Sloveniji
Koncept sanacije bančnega sistema prek prenosa slabih bančnih terjatev na posebno institucije je sicer genialna rešitev, če bi slabo banko vodili usposobljeni kadri, ki bi delali v dobrobit davkoplačevalcev, ki jih je dolg tudi najbolj obremenil. Takšne koncept je tako še najbolje deloval na Švedskem, najslabše pa deluje v Sloveniji, opozarja nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. “Če pogledamo, na kakšnih pomembnih mestih v državnih gospodarskih družbah so nekdanji bančniki, se zdi, kot da bi bilo sodelovanje pri nastajanju bančne luknje v Sloveniji pozitivna in ne negativna kadrovska referenca,” je zgrožen Lahovnik.
Naj spomnimo, da je že Računsko sodišče ugotovilo, da je bil prenos slabih posojil na DUTB oziroma slabo banko nepregleden. Računsko sodišče je tudi opozorilo na nepregledno delovanje slovenske slabe banke oziroma DUTB. Vlada Mira Cerarja se ni odzvala. Namesto da bi zagotovila, da bi slovenska slaba banka po zgledu dobrih praks iz tujine učinkovito polnila bančno luknjo in zmanjševala javni dolg države s preglednimi odprodajami premoženja, pa smo v resnici dobili še eno paradržavno institucijo, ki črpa javni denar. Vlada je namreč tik pred novim letom s 50 milijoni evrov še dodatno dokapitalizirala DUTB, skupaj pa za decembrsko dokapitalizacijo DUTB in SDH porabila četrt milijarde evrov.
Lahovnik opozarja, da zdaj ne moremo več govoriti o umiku države iz gospodarstva, temveč ravno obratno. Vladajoče politike je v gospodarstvu iz dneva v dan vse več, prepletena je v vseh porah naše družbe. “Navsezadnje na to nazorno kaže tudi dejstvo, da je državni SDH za 20 milijonov evrov od državne NLB kupil delnice Petrola, kjer je država že tako ali tako največja lastnica. Kakšen je smisel, da si družbe v stoodstotni lasti države za naš denar med sabo prodajajo lastniške deleže tretje družbe v pretežno državni lasti?”
Kaj se torej v resnici dogaja na slabi banki, ki skupaj s Cerarjevo vlado v Evropski uniji poceni razprodaja naš ugled? Lahovnik meni, da bi v slabi banki lahko identificirali vsaj dve skupini, ki imata velik apetit po denarnem toku državnih družb. Prva in najbolj problematična skupina so lobisti in botri v ozadju, ki poskušajo na poceni način na hitro pridobiti premoženje, ki ga slaba banka prodaja. Gre za množico različnih terjatev do podjetij, lastniških deležev in nepremičnin, ki se prodajajo. Podatke o konkretnih transakcijah se dobesedno skriva pred javnostjo pod plaščem poslovne skrivnosti. V tej luči pa je ekstremno pomembna in za davkoplačevalce koristna odločba Ustavnega sodišča tega tedna, po kateri bodo morale državne družbe zdaj razkriti vse pogodbe tudi za nazaj.
Lahovnik je izpostavil še en slab primer pristopanja k sanaciji bančnega sistema, ko je Cerarjeva vlada reševala dve mali zasebni “tajkunski” banki Factor in Probanko. Cerarjeva vlada je namreč k slabi banki na nepregleden način pripojila Factor banko in Probanko. Tako je državna slaba banka, ki naj bi bila zadolžena za sanacijo bančnega sistema, prevzela tudi vse zaposlene kadre teh dveh bank. Slaba banka je nato prodala terjatve do ACH z velikim popustom finančnemu skladu, pri čemer niso želeli razkriti podrobnosti transakcije.
Tako so novi kupci poceni pridobili zdravo jedro podjetja, medtem ko je večina slabih posojil problem davkoplačevalcev. Podobno je bilo pri prodaji terjatev do DZS, kjer v DUTB tudi skrivajo podrobnosti transakcije. “Upam, da je po zadnji odločbi Ustavnega sodišča vsem jasno, da bodo morali razkriti vse podrobnosti teh transakcij in da bo konec skrivalnic,” nam je še povedal Lahovnik.
Luka Svetina