Cerarjevi v boj za priznanje pravic narodom bivše Jugoslavije

598
Bivša poslanka SMC in sodnica Jasna Murgel Foto: STA

Ni se še dodobra poleglo razburjenje zaradi izjave Jasne Murgel, da bodo zaradi rezultata na referendumu o družinskem zakoniku sodnike ustavnega sodišča zamenjali z ideološko primernejšimi, poslanka že napoveduje nove radikalne spremembe v slovenski ustavi. Tokrat gre Murglova v boj za pravice narodov bivše Jugoslavije, ki bi jim rada podelila podoben status, kot ga uživajo Romi.

Delno gre tukaj očitno tudi za povsem osebne interese, saj poslanka Murgel izhaja iz narodnostno mešanega zakona. Murglova se je tako odzvala na pobudo Zveze zvez konstitutivnih narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji. Ta na naše politične odločevalce apelira, da se v Ustavo RS zapiše člen: “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon.”

Murglova trdi, da bi se na tak način narodne skupnosti v Sloveniji počutile bolj sprejete. “Priznanje v ustavi bi bilo samo simbolno priznanje pravic teh skupnosti kot kolektivnih entitet. To bi bil znak, da so sprejete v tej družbi. To so naši, slovenski državljani, so lojalni slovenski družbi, plačujejo davke. Konec koncev jih je 15 odstotkov v Republiki Sloveniji,” poroča portal RTV.

Avtohtone manjšine
Slovenska ustava omenja dve avtohtoni manjšini, in sicer madžarsko ter italijansko. Prav zato, ker sta manjšini avtohtoni, so jima priznane številne pravice, med drugimi tudi zastopanje v državnem zboru prek svojega poslanca.

V ustavi je sicer opredeljena še tretja avtohtona skupnost, to so Romi, katere pravice pa so nekoliko drugačne od obeh zgoraj omenjenih manjših. Za poseben status manjšine pa si že vrsto let prizadeva še nemška manjšina, v katero spadajo tudi potomci izgnanih kočevskih Nemcev.

Ž. K.