Glede na to, da je nedavna primerjalna analiza Eurostata razkrila, da je naša država po mejni davčni stopnji višjih dohodkov na četrtem mestu na svetu (slehernemu slovenskemu davkoplačevalcu na vsak zaslužen evro država pobere kar 73 centov) se slovenski davkoplačevalci opravičeno vprašajo, kam odteka ta denar. Veliko ga gre za financiranje enormnega državnega aparata, ki je neučinkovit in drag do tolikšne mere, da ga gospodarski sektor preprosto ne more nositi na svojih plečih. Namesto, da bi vlada Mira Cerarja poskrbela za zmanjševanje tega, breme raje povečuje. Adijo, pamet!
Usposobljenost javnih uslužbencev, optimizacija postopkov z jasnimi cilji in kriteriji uspešnosti, transparentnost, prenos težišča odločanja v javnih zavodih na stran uporabnikov in plačnikov storitev nas pripeljejo do kakovostnih javnih storitev, ki si jih vsi želimo. To si je pred izvolitvijo zadala Cerarjeva vlada, a do danes niso uspeli realizirati niti ene zaveze, ki so jo dali državljankam in državljanom. Ostalo je pri obljubah in poudarjanju “načela etičnosti”.
Portal za podjetja in podjetnike VEM na številnih področjih ne deluje. Kljub temu, da je bil na novo ustanovljen direktorat za informatiko in informacijsko družbo, dlje od teoretičnih izhodišč še niso prišli. Človek se upravičeno vpraša, kaj tam ti ljudje počnejo za denar davkoplačevalcev? Kljub temu, da si je vlada zadala poiskati inovativne in učinkovite postopke za povečanje učinkovitosti delovanja javne uprave, je ponovno vse ostalo zgolj pri ideji. Izrecno je bila napovedana optimizacija strokovnega in transparentnega delovanja javne uprave, a to je bilo vse. Na področju lokalne samouprave je bilo opredeljenih 10 ukrepov, do zdaj ni bil realiziran niti eden.
Ukrepi so le črka na papirju
Strategije razvoja lokalne samouprave, ki naj bi odgovorila na ključna vprašanja ustanavljanja pokrajin, združevanja občin, reforme sistema financiranja občin pa še vedno ni. Veliko je besed in malo dejanj, ukrepi so le črka na papirju. Dejstvo pa je, da od obljub davkoplačevalci nimamo nič. V javni upravi tako vlada kaos, saj je armada zaposlenih v javnem sektorju praktično nevodena in posledično demotivirana. Fidel Krupić, predstavnik Strokovnega sveta SDS, tako imenovane vlade v senci, poudarja, da je mogoče imeti kakovostnega javnega uslužbenca le pod pogojem, da je vzpostavljen red oziroma da se postavijo jasna pravila igre. Ti morajo vedeti, kakšne so njihove funkcije in kaj je tisto, kar morajo opraviti za svoje plačilo. “Ljudem pa je na drugi strani treba dati poenostavljene postopke in povezati vse skupaj v smiseln paket.”
Ogromno javnih uslužbencev in neučinkovita država
Na eni strani imamo po besedah Krupića prenormiranost in prezakompliciranost postopkov. Ko se postopki zapišejo, ni nobene simulacije, po drugi strani se uslužbencev večinoma ne usposablja in izobražuje. V javnem sektorju ni normativov, kaj od koga pričakovati – kako potem ugotoviti, kdo dela bolje, kdo slabše. Masa plač se je povečala in s tem stroški dela javne uprave. Človek bi pričakoval, da bomo v dvomilijonski državi imeli učinkovit delujoč sistem. Po njegovem bi morala biti jasna merila nagrajevanja glede na učinek, prav tako je treba zagotoviti pravilno vodenje in vodje, ki so izbrani na podlagi sposobnosti in ne političnih povezav. “Poleg tega bi bilo nujno, da bi bila javna uprava prisotna na terenu. Prijazna v smislu, da pomaga človeku,” je še dodal.
H. M.