Zobec: Režim šteje Jakliča kot napako sistema

Zakaj oblast izvaja pogrom nad Klemnom Jakličem in njegovim s. p., molči pa ob drugih organizacijskih strukturah v lasti ostalih ustavnih sodnikov? Vrhovni sodnik Jan Zobec trdi, da ni problem v s. p., ampak je problem v tem, “čigav” je. Ko smo že pri nezdružljivosti funkcij, pa je ob tem ugledni sodnik opomnil tudi na primer pred nekaj leti, ko je Tomaž Vesel kot predsednik računskega sodišča služil tudi na računskih pozicijah v FIFI. Pa se je tudi nad njim izvajal pogrom? Nikakor, stranka Gibanje Svoboda ga je danes celo predlagala za EU komisarja.

“S. p. je problematičen zato, ker ga ima Klemen Jaklič, ki ga režim šteje kot napako sistema,” je dejal ugledni vrhovni sodnik Jan Zobec. Ta meni, da je namen te “akcije” diskreditacija ddr. Klemna Jakliča in izvajanje pritiska nanj osebno in na druge, ki se mu pridružujejo.

Na vprašanje, zakaj je v tem primeru s. p. problematičen, ni pa problematičen d. o. o. v lasti Roka Čeferina, o čemer smo poročali tukaj, Zobec jasno odgovarja: “S. p. je problematičen zato, ker ga ima Klemen Jaklič, ki ga režim šteje kot napako sistema. Motijo ​​ga njegova ločena mnenja in je zato seveda tudi njegov s. p. moteč.” Zobec meni, da bi bil moteč tudi njegov d. o. o. “ali če bi imel delež v odvetniški družbi ne zaradi deleža, ampak zaradi njegovega držanja in njegovih ločenih mnenj”.

Namen te akcije, ki se je začela v medijih, nadaljevala v politiki in dokončno eskalirala na ustavnem sodišču, je poskus Jakličeve diskreditacije, meni Zobec, ki dodaja, da je “namen tudi pritisk nanj osebno, na druge sodnike, ki se mu pridružujejo oz. ki so tudi v opoziciji s to prevladujočo večino na ustavnem sodišču, ker, saj vidite, kako lahko napovedujemo odločitve, napovedujemo lahko samo kakšno odločitev, ampak tudi kakšno število glasov, kako bodo razporejeni po sodnikih, kako bo kdo glasoval; pojasnjuje in poudarja, da je v prizadetih zadevah vladavina prava povsem uresničena, če mislimo na pravno predvidljivost, zaupanja v pravo – ve se, kako bo sodišče odločilo – a temelj v tem primeru ne bo pravo, ampak zunanje pravne zadeve”.

To je hud napad na neodvisnost sodnika brez jasnih indicev
Zobec navaja, da v primeru, da to dejavnost opravlja skladno z omenjenim 16. členom in ga ne prekoračuje, vse v redu. “Morda je prekoračil – ne vemo, ampak morda prekoračuje tudi Špelca, morda prekoračuje tudi Rok, morda prekoračuje tudi Neža,” je dejal. Spomnimo se, da je bila slednja vsaj v času odločanja o noveli o RTV hkrati zaposlena na aktivistični nevladni organizaciji Mirovni inštitut. Zobec ob tem poudarja, da bi morali biti s takimi obtožbami, nadgrajenimi v ustavnega sodnika, neki jasni indici, saj gre v nasprotnem primeru za hud napad na nedoslednost tega sodnika in sodišče nasploh, “če pa to stori še predsednik državnega zbora, pa je to sploh brez precedensa”.

Zobec: Dovoljenje ni bilo potrebno, dal ga je že sam zakonodajalec
“Vsi znamo brati in vemo, ko preberemo 16. člen zakona o ustavnem sodišču, ki so ga prebrali vsi sodniki in ki si ga je – menim – prebrala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, da jasno, določno in izrecno govori o tem, da pridobitev dejavnosti visokošolskega poučevanja in raziskovanja ni nedovoljena – to je zakonodajalec z ustavnim sodnikom dovolil, upravljanje te dejavnosti ni vezano na noben nadaljnji pogoj,” je pojasnil. Dodal je, da je določba povsem jasna, zahtevano ni nobeno dodatno dovoljenje, organizacijsko obliko pa si vsak izbere sam.

Zobec je opozoril tudi na kontradiktorno izjavo predsednice DZ, ki je v enem stavku Jakliča pozvala k odstopu, hkrati pa dejala, da bo zadevo predala na KPK. “Povsem neresna, nekredibilna, neprepričljiva,” je njeno vedenje opisal vrhovni sodnik.

Nad besedami in potezo predsednika DZ je absolutno zgrožen tudi ugledni sodnik, ki je prepričan, da bi se prav ona morala zavedati osnovnega namena ustavnega sodišča, ki je “varovati državo pred večino“, saj tudi večina lahko zlorablja zakon. “In ona si dovoli pozivati ​​​​k odstopu!?” je dejal zgroženo.

Nad Jakličem pogrom, tišina pri Tomažu Veselu
Zobec pa je ob tem opomnil tudi na zadevo izpred nekaj let, ko je šlo za dejansko nezdružljivost funkcije, ko je bila, kot pravi, “zadeva pometena pod preprogo”. Spomnimo, da je Siol leta 2020 poročal, da je Tomaž Vesel, ko je bil še predsednik računskega sodišča, ob plači javnega funkcionarja zaslužil letno še četrt milijona evrov pri Svetovni nogometni zvezi (Fifa) s sedežem v Švici.

Leta 2016 je zasedel položaj predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee), ker pa šlo za neprofesionalno funkcijo, je Vesel še naprej ostal na čelu računskega sodišča. A za to pozicijo je bil tudi (dobro) plačan. Namigovanja o nezdružljivosti obeh funkcij je zanikal, češ da gre pri Fifi za “športno dejavnost”, čeprav to ne drži.

Fifa je res po švicarskem pravu od leta 1904 ustanovljena kot društvo, a za evropsko pravo je bistvena njena gospodarska dejavnost opravljanja storitev, ki ni povezana s posebnostmi športa, zato je po evropskem pravu Fifa “podjetniško združenje” in se obravnava kot podjetje. Vesel je trdil, da je za to pridobil tudi soglasje Komisije za boj proti korupciji in da so bili o tem obveščeni, a se je to izkazalo za laž. Ko je bila na KPK naslovljena novinarska zahteva za dostop do pisnega odgovora KPK, ki naj bi ga poslala Veselu in v katerem bi se opredelili, ali sta funkciji predsednika računskega sodišča in na Fifa združljivi ali ne, je KPK zahtevo zavrnila, ker tak dokument “ni obstajal”.

Glede na to, da gre pri naslednji zadevi za enak primer, kar se nanaša na funkcijo nezdružljivosti, je umestno vprašanje, zakaj pristojni organi in oblasti takrat niso izvajale takega pogroma nad Veselom in zakaj takrat ni bila poudarjena neskladnost z “duhom zakona”, kot se to poudarja danes. Nasprotno, zadeva se ni samo “pometla pod preprogo”, temveč je stranka Gibanje Svoboda Vesela celo predlagala za slovenskega kandidata za evropskega komisarja.

Volitve v sodni svet so pred vrati
Tri bodo izmed sebe izvolili sodniki, tri pa bodo na predlog predsednice republike izbrali poslanci, je navedeno v uradnem listu. Volitve članov sveta bodo 23. maja. Roki za volilno nalogo so začeli teči 12. februarja. “Konec maja bodo volitve v sodni svet, to je izjemno pomemben organ za vladavino pravice, in če bodo izvoljeni trdorokci in drugi pravniki z avtoritarnimi pogledi, potem bo to še en korak v smeri avtoritarne družbene paradigme,” je spomnil Zobec.

Tanja Brkić