Nekdanji predsednik vlade Borut Pahor je zaslovel z izjavo, da z dobrimi tremi tisočaki komaj preživi čez mesec. Podoben revež pa se zdi v tem trenutku tudi minister Mramor: od države je dobesedno ukradel 45.000 evrov, vrnil pa bi le dobre tri tisočake. In še to v šestih obrokih. Ugodnost, na katero lahko pozabite, če ste davčni dolžnik.
Zakaj? Minister Dušan Mramor je pojasnil, da je njegova plača v povprečju nižja od 3000 evrov. Ker ima, kot je dejal, tudi druge izdatke, denarja pač ne more vrniti takoj, bi ga pa vrnil v šestih obrokih. Toda očitno so eno pravila za navadnega državljana, ko se sreča z dolgovi do države, drugo pa so pravila za ministra, ki sicer prav glede davkov najbolj kroji usodo vseh državljanov.
Navadni državljani lahko plačajo dolgove v največ treh obrokih
Kot so nam pojasnili na finančni upravi, je plačevanje na obroke fizičnih davčnih dolžnikov v nekaterih primerih sicer možno, a v največ treh obrokih. Obročno odplačevanje je za davčnega zavezanca ugodnejši način odplačevanja, odobritev le-tega pa je odvisna predvsem od statusa in vrste davka. Za odobritev obročnega odplačevanja je potrebno vložiti vlogo na pristojni finančni urad.
Tekavčičeva bo vrnila sredstva brez ugovarjanja
Težav z vrnitvijo sredstev pa nima trenutna dekanja Ekonomske fakultete UL Metka Tekavčič, ki bo vrnila vsa prejeta sredstva. Za vračilo 17.400 evrov ni omenjala plačila na obroke ali svoje ‘nizke plače’, pač pa je Mramorja tudi sama pozvala, naj vrne nezakonito pridobljena sredstva, saj so vsa izplačila imela enako pravno podlago.
3000 evrov mesečne plače je bilo premalo že za Pahorja
Mramor pa ni edini revež med politiki in funkcionarji. Spomnimo se leta 2010, ko je takratni predsednik vlade Borut Pahor dejal, da se tudi sam bori iz meseca v mesec in ne more preživeti s 3000 evri mesečne neto plače, zato si mora pomagati s prihranki. Izjava je takrat dvignila veliko prahu predvsem med študenti in delavci, ki delajo za minimalno plačo.
M. G.