[EKSKLUZIVNO] Zadnji del velikega intervjuja z Janezom Janšo: “Naša poslanska skupina ni najštevilčnejša, je pa najkvalitetnejša”

Predsednik SDS Janez Janša (Foto: Urban Cerjak)

V zadnjem delu velikega intervjuja je prvak SDS Janez Janša spregovoril o Slovenski demokratski stranki, pripravah na volitve – potrebnih ukrepih v zdravstvu, kako razbremeniti in zagnati gospodarstvo, o razvoju podeželja … Odprli smo tudi področje privatizacije in dejanske cene pokrivanja bančne luknje. 

“Brez težav samo nekaj naših poslank in poslancev v spopadu argumentov preseže ves potencial celotne vladne koalicije z vlado vred,” je poudaril predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša in tako jasno ovrednotil moč opozicije in stranke SDS.

(Foto: Urban Cerjak)

(Foto: Urban Cerjak)

Drug ogromen problem je naše zdravstvo. V zadnjih dveh letih so se čakalne vrste s 130.000 podaljšale na 270.000 čakajočih. Bolniki čakajo in trpijo, nekateri med čakanjem tudi umrejo. To je grozljivo. Tu so še skoraj podvojene bolniške, korupcija v zdravstvu, izgube javnih zavodov, nezadovoljni zaposleni … Kaj predlagate za rešitev teh težav?
Temeljito reformo zdravstvenega sistema, v katerem je poleg naštetega velik problem tudi izkoriščanje mladih zdravnikov, posledica pa njihov beg v tujino. Če se bo ta trend nadaljeval, bo slovensko zdravstvo v nekaj letih pristalo na ravni grškega. Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS je pred poletjem pripravil celovit nabor ukrepov za omenjeno reformo, ki ga lahko najdete na spletni strani sds.si. Vabim vse, da ga preberejo. Imamo jasne rešitve za reorganizacijo, zatrtje korupcije pri javnih naročilih in odgovore na temeljno vprašanje, kako z vedno omejeno količino sredstev, ki jih lahko namenimo za javno zdravstvo, kar najbolj povečati dostopnost in kakovost storitev.

Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma so največji problemi našega gospodarstva davki ter prevelika in neučinkovita birokracija. Kako se boste lotili tega problema ob dejstvu, da nižanje davkov povzroči manjšo javno porabo?
Nižanje davkov ne pomeni nujno nižanja javne porabe. V mandatu 2004 do 2008 smo z nižjimi davčnimi stopnjami zbrali več denarja, ker je bilo več zaposlenih in boljši gospodarski rezultati, kar mora vedno biti prva srednjeročna posledica pametne davčne reforme oziroma nižanja davkov. Seveda pa ta čas potrebujemo oboje. Pri zmanjševanju porabe ločimo storitveni del javnega sektorja, ki ponekod, npr. pri zdravstvu in oskrbi starejših, potrebuje celo krepitev, medtem ko so velike rezerve v administrativnem delu javnega sektorja. V začetku leta 2012 smo pripravili natančne ocene viškov v administraciji in to je bil potem eden od razlogov, da so čez noč zrušili našo vlado. Danes je največja stranka v vladi praktično stranka birokracije, zato se ta del izjemno krepi. Problem torej narašča in je ne samo ekonomski, temveč tudi političen, kajti gre za obvezne oziroma redne volivce. Rešljiv pa je samo tako, da na volišča pride tudi pretežni del tistih, ki na zadnjih volitvah niso volili.

Preberite še 1. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo: Veliki intervju z Janezom Janšo: “Kučan je zločinec prve kategorije, ki se doslej ni niti malo pokesal!”

Kaj pa Slovenska vojska, ki je bila v zadnjih letih pod levimi vladami finančno in kadrovsko osiromašena. Prav tako se je zmanjšala njena ognjena moč. Kako komentirate dejstvo, da je povprečna plača slovenskega vojaka okoli 750 evrov neto, plača slovenskega policista pa skoraj 1.200 evrov neto?
Tudi plače policistov niso previsoke, medtem ko so plače vojakov sramotno nizke, in to namerno. Na ta način se uničuje obrambna struktura države, ki jo tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, nikoli niso sprejeli kot svoje. Posebej pa jih je vseh 25 let od osamosvojitve motilo, da ima Slovenska vojska velik ugled v javnosti. Kučan tu ni prenesel konkurence in je storil vse, v veliki meri pa to iz ozadja počne še naprej, da bi Slovenski vojski odvzel čim več ugleda in operativne sposobnosti. V zadnjem času so to njegovi krogi počeli še z večjo ihto zato, ker so se bali, da bi jim Slovenska vojska lahko oteževala njihove načrte z uvozom migrantov.

V številnih evropskih državah razmišljajo o vnovični uvedbi naborniškega sistema. Se k temu nagibate tudi v SDS?
Verjetno je to neustavljiv trend v Evropi. Mi smo z ustanovitvijo nacionalne garde sicer predlagali vmesno rešitev, ki pa ne bo zadostovala, če bomo še naprej odlašali z njeno uresničitvijo. Potem bo ostala samo še uvedba splošne vojaške obveznosti, in to brez diskriminacije enega ali drugega spola. Dogajanje v Evropi in soseščini neizogibno vodi k temu.

Kaj boste storili glede razvoja podeželja? Očitno je, da je pod to vlado zapostavljeno, da je “Jankovićeva Ljubljana” privilegirana.
Je prej precej izpostavljeno. Cerar je z Jankovićem podpisal sporazum za dodatnih 300 milijonov evrov za najbogatejše mesto v državi. Mi temu nismo nasprotovali pod pogojem, da se vsaj enaka skrb in denar namenita tudi vsem drugim, bistveno revnejšim mestom in občinam. Doslej tega še nismo dočakali. Naše javno vprašanje vladi se torej glasi: G. Miro Cerar, kje so milijoni za Maribor, Mursko Soboto, Koroško, Notranjsko, Dolenjsko, slovensko Istro, Goriško, Gorenjsko ter druge regije in mesta v državi? Koliko časa boste samo ljubljanska vlada?

Preberite še 2. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo: [EKSKLUZIVNO] 2. del velikega intervjuja z Janezom Janšo: “Program pripravljamo predvsem za čas po volitvah. Želimo biti pripravljeni od prvega dne!”

V zadnjem času se pojavljajo ocene, da smo davkoplačevalci predrago plačali sanacijo slovenskih bank. Se strinjate s to oceno?
Mi to trdimo že od samega začetka. Ko smo sanirali banke, je bil na voljo poceni denar iz evropskega sklada, katerega uporaba se niti ne bi neposredno štela v naš javni dolg. Toda vlada Alenke Bratušek ga ob pritiskih stricev ni želela sprejeti, ker bi z njim prišli tudi pogoji, s katerimi bi se preprečilo nadaljnje ropanje državnih bank. Ne, tega niso želeli. Raje so luknjo, ki so jo ob tem verjetno še malo dodatno poglobili, zapolnili s komercialnim denarjem, ki so ga najeli na naš račun. Letno tako slovenski davkoplačevalci namenimo za sanacijo bank najmanj 125 milijonov evrov več, kot če bi se odločili za pomoč iz evropskega sklada.

Vas je presenetilo, da je predsednik vlade Miro Cerar začel govoriti, da je treba preložiti prodajo NLB? Se pravi, da bomo davkoplačevalci še naprej metali denar v jamo brez dna!
Nikakor me ni presenetilo. Eden od razlogov, da so rušili našo vlado leta 2013, je bil prav ta. Z enakim razlogom so naredili SMC. S tem ko obvladujejo NLB, lahko kupijo vsake volitve. Podkupujejo večino novinarjev in urednikov. Nagradijo Draga Kosa za Patrio in Roka Praprotnika za rabote v korupcijski komisiji. Poglejte samo ta dva očitna primera, kako bogato so jima postregli pri teh jaslih.

Eden glavnih virov korupcije in klientelizma so podjetja v državni lasti. Prek njih t. i. strici in nečaki iz ozadja obvladujejo državo. Prodaja teh podjetij kvalitetnim tujim lastnikom bi verjetno rešila ta problem … Kakšni so vaši načrti glede privatizacije?
Prvič: da ne boste imeli napačnega vtisa, kako so Kučanovi komunisti proti privatizaciji. Nikakor. Poglejte, kaj vse so že privatizirali za svoj račun. Danes v Sloveniji ne najdete nobenega lastnika, ki je obogatel s privatizacijo nekoč državnih podjetij ali deležev in ki ne sodi v njihov krog oziroma v Forum 21. Tudi na ta način obvladujejo del države. Drugič: NLB ali Telekoma zaradi velikosti in evropske regulative ni mogoče kar čez noč pobasati v žep, zato takšna podjetja obvladujejo oziroma skušajo obvladovati prek zgoljufanih volitev. Pri NLB je to še posebej udobno, saj tako za izgube poskrbijo kar davkoplačevalci. Doslej že dvakrat. In tretjič: čim bolj pregledno privatizacijo vsega državnega premoženja z izjemo nekaj infrastrukture je kljub temu treba izpeljati čim prej ob povsem odprtih vratih za tujo konkurenco, predvsem strateške partnerje, ki lahko poleg kapitala prinesejo tudi znanje in dobre prakse upravljanja.

(Foto: Urban Cerjak)

(Foto: Urban Cerjak)

No, mnogi so kljub temu prepričani, da bo koalicijska vlada, ki jo sestavljajo SMC, DeSUS in SD, zdržala celoten mandat!?
To je samo deloma odvisno od njih. Najbolj pa od teh, ki so jo vzpostavili. Mafija, ki krade volitve, dediščino in otroke, bo odločila, kdaj razgraditi to koalicijo in povzročiti predčasne volitve.

Ali pred prihodnjimi volitvami pričakujete spet “nove” leve oziroma sredinske obraze?
Pričakujem vse to in še mnogo več, saj bodo igrali na vse. A bliža se čas, ko nova cesarjeva oblačila ne bodo več zadostovala. Vse več ljudi gleda, gleda, gleda … in na cesarju kljub hrupu in bleščavam ne najde nobenih oblačil več.

Celotni intervju si lahko preberete tudi v Demokraciji.

Volilna udeležba je vsakokrat nižja. V javnosti prevladuje prepričanje, da doma ostajajo levi volivci. Je to res? Po drugi strani pa zadnje predčasne volitve kažejo, da je v resnici ostalo doma veliko potencialnih desnih volivcev …
Doma so ostali nevolivci. Zagotovo to večinsko niso tranzicijski levičarji. Tisti, ki branijo privilegije, vsi do zadnjega gredo na volitve. Doma ostajajo tisti, ki so izgubili upanje. Vsa komi propaganda je usmerjena v to, da bi čim več ljudi izgubilo upanje. Ključ do potrebnih sprememb v Sloveniji je namreč v obujenem upanju v moč lastnega glasu.

Kako ste zadovoljni z vašo poslansko skupino?
Je najkvalitetnejša doslej. Ne najštevilčnejša, vendar je kvaliteta v opozicijskem položaju pomembnejša od števila. Brez težav samo nekaj naših poslank in poslancev v spopadu argumentov preseže ves potencial celotne vladne koalicije z vlado vred.

“Gledano z evropskimi kriteriji je SDS po svojem programu, profilu in dosežkih tipična sredinska stranka, članica Evropske ljudske stranke, Mednarodne demokratske zveze in Internacionale sredinskih demokratov.”

Nekateri v oznakah SDS ne izbirajo besed. Razglašajo vas za nazadnjake, skrajne desničarje, za domobransko stranko. Kako vi vidite SDS v političnem prostoru?
SDS ni ne domobranska in ne partizanska stranka. Domobranske stranke sploh ni mogoče ustanoviti, saj so komunisti praktično vse pobili že sredi prejšnjega stoletja. Gledano z evropskimi kriteriji je SDS po svojem programu, profilu in dosežkih tipična sredinska stranka, članica Evropske ljudske stranke, Mednarodne demokratske zveze in Internacionale sredinskih demokratov. V nekaterih točkah programa zmerno konservativna, v drugih liberalna in desnosredinska. V programu EPP npr. piše, da je EPP sredina evropske politike, v kateri so levo socialisti in desno liberalci. V slovenskem političnem prostoru pa si pravico do označevanja drugih jemljejo samo tranzicijski levičarji in skrajni levičarji. In kadar skrajni levičar ocenjuje druge, te razglaša za desničarje in skrajneže, sebe pa za normalo. Kot temeljni označevalec levice pa je njihov pozitivni odnos do SFRJ in njenega nekdanjega diktatorja.

Kolumnist Matej Kovač piše o strategiji osamitve vaše stranke, ki da ji naseda tudi NSi. Zakaj si po vašem mnenju tako prizadevajo za osamitev SDS? Končno je to lahko dvorezen meč, saj poudarjanje, da so na eni strani vsi razen SDS, krepi tudi občutek, da je SDS edina alternativa obstoječemu stanju, s katerim pa velika večina ljudi ni zadovoljna. Ali ta strategija osamitve ni v nasprotju z interesi politike novih obrazov, s katero je tranzicijska levica − ob izdatni pomoči zlorab pravne države −  zmagala na volitvah?
Verjamejo, da so propagandno tako močni, da lahko kombinirajo dva deloma med seboj nasprotujoča si pristopa. In verjamejo, da bo stransko škodo protislovja, če bo nastopila, plačala predvsem NSi. Ne verjamem pa, da so se povsem odrekli politiki lansiranja potrošnih novih obrazov za en mandat.

Podpirate uvedbo obveznega verouka v javne šole?
Ne.

Zakaj?
Zato ker imajo starši, tako verni kot ateisti, pravico, da sami izbirajo, v katerem svetovnem nazoru in veri bodo vzgajali svoje otroke.

Boste predlagali spremembo tistega člena ustave, ki govori o svobodnem odločanju glede rojstva otrok?
Ne. Bomo pa delali na drugem odstavku istega člena, ki nalaga državi, da naredi vse potrebno, da torej ustvarja ugodne razmere za družine in posameznike, da se bomo odločali ZA rojstvo otrok.

Kaj je po vašem mnenju ta čas najpomembnejše za blaginjo Slovenije?
Vrnitev pravičnosti v domovino oziroma vzpostavitev vladavine prava, resnica o preteklosti in sprava, ugodno okolje za gospodarsko rast oziroma dovolj dela, kruha in poslovnih oziroma življenjskih priložnosti za mlade ter splošna in socialna varnost upokojene generacije, ki mora biti še naprej vključena v družbo.

(Foto: Urban Cerjak)

(Foto: Urban Cerjak)

Kako se začne vaš običajni delovni dan?
Odhod žene v službo, prebujanje Jakoba in Črtomirja ter priprava za vrtec in varstvo pri babici, vožnja v Ljubljano, čakanje v koloni običajno nekje pri Domžalah, seje, sestanki, razgovori … Pozno popoldne ali zvečer pot domov ali obiski lokalnih odborov, javne tribune itd. Kadar sem pravočasno doma, igra in obvezno branje pravljic otrokoma pred spanjem. Velikokrat pa je ta rutina prekinjena z obveznostmi v tujini, dolgimi sejami ipd. Za kreativno delo ali pisanje tako ostanejo pozne nočne ure ali kaka ura med vikendi, če so prosti.

Bralci sprašujejo, kdaj bodo lahko vzeli v roke drugi del romana Noriško kraljestvo?
Upam, da kmalu. A letos smo delali na prevodih in jaz predvsem na priredbah romana za angleško in nemško govoreče bralce. Za angleški trg bo struktura trilogije namreč nekoliko spremenjena, ker uredniki želijo več akcije na začetku. Končujem pa tudi knjigo o vodenju Evropskega sveta in slovenskem predsedovanju Svetu EU ter aktualnih izzivih, ki so danes pred staro celino, kar prav tako terja svoj čas.

Ste po naravi optimist ali pesimist?
Nepopravljiv optimist. Na pol stoletja podlage.

Metod Berlec, Jure Ferjan, Boris Tomašič