Evropski poslanci so na današnji seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu obravnavali priporočila in povzeli delo, ki ga je odbor opravil tekom svojega mandata. Veliko je bilo idej, kako naj bi odbor nadaljeval s svojim delom. Zaradi obravnave primera pranja denarja v NLB je politična skupina ELS h končnemu poročilu Odbora PANA predlagala dopolnilo, ki poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo v primeru prijav pranja denarja in poročanja o sumljivih transakcijah, da bi se lahko izvedle ustrezne preiskave, takoj ko so organi seznanjeni s temi podatki. Najverjetneje pa se bo v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta oblikoval stalen odbor, ki se bo ukvarjal z davčnimi prevarami in pranjem denarja.
“Dejstvo je, da lahko Evropski parlament ukrepa samo v okviru svojih pristojnosti. In to je opravil. Sprejetih je bilo mnogo ukrepov, ki izboljšujejo pravne okvire davčne politike. Več od tega lahko naredijo le države članice same. Države so tiste, ki imajo izvršilno moč. Tega ne more nadomestiti nobena mednarodna institucija. S svojim ukrepanjem pokažejo, ali se želijo resno postaviti po robu davčnemu kriminalu in pranju denarja ali ne,” je na današnji seji povedala evropska poslanka Romana Tomc, sicer edina slovenska polnopravna članica odbora PANA.
Opozorila je tudi na slovenski primer pranja denarja, ki ga je predsednik komisije za preiskovanje davčnih goljufij v Državnem zboru Republike Slovenije, dr. Anže Logar, predstavil na zadnji seji odbora PANA. “Odbor je tekom svojega mandata postregel z nekaterimi zelo zanimivimi zgodbami. Med drugimi smo se na zadnji seji odbora seznanili z največjo afero v zgodovini Slovenije, s sumom pranja denarja v največji slovenski banki, ki je v državni lasti. Bila je že večkrat dokapitalizirana z denarjem naših državljanov.”
Ali smo sposobni prepoznati in ustaviti vzporedne države?
Romana Tomc je ob robu razprave pojasnila tudi to, kakšno povezavo imajo slovenske notranje zadeve z evropskimi temami, ki jih poslanci obravnavajo na sejah. “Povem naj, da je iranski denar, ki se je preko NLB-ja pretakal na račune z nenavadnimi izmišljenimi imeni, najverjetneje končal za financiranje terorizma. To je zaskrbljujoče, še bolj pa me žalosti dejstvo, da so osebe, ki bi morale ta kriminalna dejanja obsoditi in preiskovati, tiho. Razočarana sem nad delovanjem pravne države v Sloveniji, razočarana sem nad vlado, ki naj bi jo vodila visoka etična merila. Država se iz lastništva banke še vedno ni umaknila, saj vladajočim elitam ponuja neizčrpen vir denarja in tudi politične moči,” je izpostavila evropska poslanka.
Ravno zaradi obravnave primera pranja denarja v NLB je politična skupina ELS h končnemu poročilu Odbora PANA predlagala dopolnilo, ki poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo v primeru prijav pranja denarja in poročanja o sumljivih transakcijah, da bi se lahko izvedle ustrezne preiskave, takoj ko so organi seznanjeni s temi podatki. “Slovenija ima torej popravni izpit. Gre za sporočilo, ki presega okvire afere NLB. Gre za vprašanje, ali smo sposobni prepoznati in ustaviti delovanje vzporedne države, ki duši naš razvoj, zmanjšuje standard ljudi in uničuje naš mednarodni ugled. Ceno za afero NLB in njej podobne afere, ki jih je še mnogo, plačujejo ljudje. Zato imajo pravico, da izvedo, kdo so tisti, ki jim odžirajo štipendije, plače in pokojnine, in zahtevajo, da pravna država deluje za vse po enakih merilih. Vsi, ki lahko karkoli naredimo, da se resnica razkrije, smo dolžni prispevati svoj del,” je dejala Romana Tomc.
Finančna mafija premočna za demokratično javnost
Na razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Dr. Milan Zver, ki je čestital vsem članom Odbora PANA za odlično opravljeno delo. Odbor je pripravil veliko priporočil, ki lahko dobro vplivajo na regulacijo problemov, tako v Evropi kot tudi v državah članicah. “V vseh državah članicah, demokratična javnost, ki se bori za vladavino prava, ni dovolj močna, da bi se uspešno spoprijela s trenutno finančno mafijo, ki vlada ponekod”, je poudaril evropski poslanec. Zver je izpostavil je zadnji primer velike afere NLB IranGate, v kateri je glavno vlogo igrala največja slovenska banka. Gre za oprano milijardo umazanega iranskega denarja za sumljive in nevarne namene. “Ravno zato potrebujemo močno Evropsko unijo in učinkovite inštitucije, ki ne bodo samo s prstom kazale na napake, ampak bodo tudi ukrepale”, je zaključil.
C. Š.