“Pogrešam večjo mero ambicioznosti in zavzetosti Slovenije, kar vključuje tako prenos dobrih praks iz drugih držav članic kot tudi večjo aktivnost pri prepoznavanju potencialno uspešnih projektov,” je v intervjuju za Nova24TV povedala poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin in ob tem dodala: “Slovenija je med petimi najslabšimi državami članicami po črpanju evropskih sredstev, saj je lani namesto načrtovanih 930 milijonov dobila le manj kot 400 milijonov evrov.” V pogovoru je evropska poslanka še poudarila, da se v Sloveniji, tudi pri izjavah predsednika vade, ne more “znebiti občutka, da gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči”. Glede prihodnosti pa je izpostavila, da “predlog nove finančne perspektive 2021-2027, ki ga je pripravila Evropska komisija, namenja več evropskih sredstev skupnim evropskim politikam, kot so migracije, obramba, varnost in socialni sklad”.
Pred zaključkom dinamičnega leta 2018 smo s poslanko v Evropskem parlamentu Patricijo Šulin naredili poglobljen intervju o dogajanju na evropskem političnem prizorišču. Evropska poslanka iz vrst najmočnejše politične družine – Evropske ljudske stranke (ELS/SDS) je med drugim spregovorila o črpanju evropskih sredstev in neuspešnosti Slovenije, nedavnem pozivu predsednika vlade Marjana Šarca glede prenehanja oglaševanja državnih podjetji v opozicijskih medijih, proračunu EU za prihajajoče leto 2019, ki je težek kar 165,8 milijarde evrov, novi finančni perspektivi EU in veliki preizkušnji za EU, izstopu Združenega kraljestva iz EU.
Spoštovana evropska poslanka Patricija Šulin, pred dnevi je podpredsednik Evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, Jyrki Katainen opozoril, da se je Slovenija pri črpanju denarja iz Evropskega sklada za strateške naložbe v primerjavi z drugimi državami članicami izkazala podpovprečno. Vi ste v preteklosti kot podpredsednica odbora za proračun v Evropskem parlamentu velikokrat opozorili, da mora biti Slovenija aktivnejša in ne le pasivno čakati na denar iz Bruslja.
To, kar sem v preteklosti večkrat opozarjala, je sedaj potrdil tudi podpredsednik Evropske komisije Katainen, medtem ko so številne države pripravile odlične projekte in tako na najboljši možni način izkoristile delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe, je bila Slovenija pri tem manj uspešna, saj se je znašla na repu držav. Potencial sklada je bil v Sloveniji premalo izkoriščan, zato doslej predstavlja izgubljeno priložnost za Slovenijo. Če že do sedaj ni, je pa sedaj zadnji trenutek, da vlada potegne določene ukrepe in pospeši črpanje sredstev iz sklada.
Katera so tista področja v Sloveniji, ki bi bila upravičena do sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe?
Pogrešam večjo mero ambicioznosti in zavzetosti Slovenije, kar vključuje tako prenos dobrih praks iz drugih držav članic kot tudi večjo aktivnost pri prepoznavanju potencialno uspešnih projektov. Državni organi bi morali bolj pomagati zasebnemu sektorju, da prepozna vse prednosti, ki jih prinaša sklad. Številne države članice uspešno izkoriščajo sklad ter so uspele mobilizirati zasebne naložbe v sektorjih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest: naložbe na področjih raziskav in inovacij, energije, okolja, podnebnih ukrepov ter digitalnega sektorja. Prav tako so v Sloveniji še velike rezerve za energetske naložbe ter naložbe projektov za energetsko učinkovitost.
V javnosti so zelo odmevale tudi besede člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, da je Slovenija ena od 10 držav, ki lani, v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvira, še niso porabile nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Kako je to možno?
Tudi sama se sprašujem, kako je kaj takega možno. Čeprav imamo v Sloveniji posebnega ministra brez listnice za to področje, v prejšnji vladi je bila to Alenka Smerkolj, v zdajšnji pa je do nedavnega nad črpanjem evropskega denarja bdel Marko Bandelli, je stanje izjemno slabo. Namesto da bi po teh besedah Sama Jereba zvonili vsi alarmi v vladi, so se raje odločili za zavajanje, češ da Jereb govori neresnice in da je vlada zelo uspešna pri črpanju sredstev. Slovenija je med petimi najslabšimi državami članicami po črpanju evropskih sredstev, saj je lani namesto načrtovanih 930 milijonov dobila le manj kot 400 milijonov. V letošnjem letu pa je do avgusta država od načrtovane 1,1 milijarde evrov počrpala le 495 milijonov evrov, pa še to v glavnem le zaradi povračila zadržanih sredstev iz prejšnje finančne perspektive.
K boljšemu delu ministrstev in črpanju evropskih sredstev pa prav gotovo ne bo prispevalo povečanje števila državnih sekretarjev na ministrstvih.
Zagotovo ne. Gre za koalicijsko deljenje plena in pozicij, ki seveda ne bo prispevalo k boljšemu delu ministrstev. Državni sekretarji so namestniki ministrov, zato menim, da je eden ali največ dva na zahtevnejših resorjih čisto dovolj, medtem ko so direktorji direktoratov tisti, ki strokovno pokrivajo čisto vsa področja ministrstev. Dodatne zaposlitve bodo seveda imele tudi finančne posledice, tako da obžalujem, da ne namenimo tega denarja raje za tista področja, kjer so večje potrebe.
Skupaj s poslanskima kolegoma dr. Milanom Zverom in Romano Tomc ste na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje v zvezi z nedavnim pozivom predsednika vlade Marjana Šarca, ki je bil objavljen na uradnih spletnih straneh kabineta predsednika vlade in v katerem je pozval podjetja, ki so v delni ali večinski državni lasti, naj prenehajo z oglaševanjem v medijih, ki širijo sovražni govor.
Drži. Nas predvsem zanima, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev, katerim se je zavezala Slovenija ob vstopu v EU. In ali Evropska komisija meni, da takšen poziv predsednika vlade predstavlja tudi poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij, ki naj bi jih svobodno sprejemale njihove uprave. Kot tudi ugotavlja Združenje novinarjev in publicistov, takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev. Ne morem se znebiti občutka, da gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči.
Kot članica delegacije Evropskega parlamenta ste letos ponovno imeli čast, da ste sodelovali v pogajanjih s Svetom glede proračuna Evropske unije za leto 2019, ki ste ga pred dnevi potrdili na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Že tretjič sem bila članica pogajalske skupine Evropskega parlamenta. Potem ko so v novembru prva pogajanja propadla in nismo mogli skleniti kompromisa s Svetom, je Evropska komisija pripravila nov predlog, na osnovi katerega smo se nato vendarle dogovorili in oblikovali končno poročilo. Vesela sem, da je bil proračun EU za prihodnje leto z veliko večino poslank in poslancev potrjen na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kar je priznanje za doseženi kompromis. Pogajanja namreč niso vedno enostavna, saj je treba usklajevati interese celotne EU, hkrati pa tudi posameznih držav.
Katere področja so tista, ki ste jim namenili največjo pozornost v pogajanjih?
Negotovost je slaba popotnica za delo, zato je pomembno, da smo s pravočasnim sprejemom evropskega proračuna za leto 2019 preprečili zamude pri izvajanju ključnih evropskih politik, še posebej na področju kmetijstva, oziroma zagotovili, da se lahko začnejo izvajati nove dejavnosti. Poleg pravočasnega sprejema je pomembno tudi to, da višina sredstev ustreza izzivom, ki so pred nami, česar ni bilo mogoče reči za prvotni osnutek, ki smo ga obravnavali novembra v spravnem postopku. Proračun je tako višji za 820 milijonov evrov v primerjavi s prvotnim predlogom, in znaša 165,8 milijarde evrov za prevzem obveznosti oziroma je za 3,17 odstotka več kot lani.
Uspeli smo zagotoviti dodatna sredstva za ključna področja, ki spodbujajo rast in delovna mesta ter zagotavljajo varnost v EU, kot so Erasmus+, pobuda za zaposlovanje mladih, za raziskave v okviru Obzorja 2020 ter za sklade in agencije na področju migracij in varnosti.
Tudi večletni finančni okvir po letu 2020 je s strani Evropske komisije že pripravljen. Kakšne so njegove prioritete in kaj prinaša Sloveniji?
Predlog nove finančne perspektive 2021-2027, ki ga je pripravila Evropska komisija, namenja več evropskih sredstev skupnim evropskim politikam, kot so migracije, obramba, varnost in socialni sklad. Znižujejo pa se sredstva za skupno kohezijsko in kmetijsko politiko, ki sta pomembni tudi za Slovenijo in sta dve najbolj obsežni in tradicionalni evropski politiki. Zanju je bilo doslej namenjenih tri četrtine evropskega proračuna, v prihodnji dve tretjini. Sredstva se na tem področju znižujejo za Slovenijo in bi ji po tem predlogu iz skupne kmetijske politike pripadala slaba milijarda in pol evrov. Slovenija s tem predlogom ne more biti zadovoljna, saj gre za največji padec sredstev na račun razvoja podeželja. Slovenska vlada in pogajalska skupina za večletni finančni okvir morata odločneje nastopiti in zahtevati več sredstev za Slovenijo.
V Bruslju je v teh dneh najpomembnejša tema brexit. Potem ko so v novembru voditelji 27 članic EU potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom in politično izjavo o prihodnjih odnosih, bi moralo priti tudi do glasovanja v britanskem parlamentu, ki pa je bilo preloženo. Kako ocenjujete doseženi dogovor?
Imamo dve možnosti, ali sprejmemo dogovor ali pa da do dogovora ne pride. Doseženi dogovor ocenjujem kot najboljši možen kompromis v danem trenutku. Pomembno je, da dogovor ureja vsa tri prednostna ločitvena vprašanja, ki jih je zelo jasno zahteval tudi Evropski parlament. Zaščita pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, ter državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v kakšni od držav članic, spoštovanje vseh finančnih obveznosti, ki jih je Združeno kraljestvo prevzelo kot država članica ter vprašanje meje na irskem otoku. Dogovor vključuje tudi predhodno obdobje, ki bi naj trajalo do konca leta 2020, ki ga bo mogoče podaljšati za največ dve leti. Obžalujem, da dogovor še ni bil potrjen v britanskem parlamentu, kar samo povečuje negotovost in odpira vrata različnim scenarijem, kar pa ni dobro.
Pogajalci Evropske unije na čelu z Michelom Barnierom so opravili odlično delo, da je ostala EU enotna in da ni prišlo do ločenih pogajanj med posameznimi državami in Združenim kraljestvom, kar so napovedovali nekateri po referendumu. Namesto povečevanja nezadovoljstva in nezaupanja, česar se je marsikdo bal, se je pripadnost državljank in državljanov le še okrepila, saj je ena od zadnjih raziskav evrobarometra prvič po letu 1983 pokazala, da je kar 67 odstotkov državljanov Evropske unije prepričanih, da je njihova država s članstvom v EU pridobila.
Jure Ferjan