Jambrek: Možnost izboljšanja slovenske ustave je znanstvena fantastika

Peter Jambrek Foto: STA

Peter Jambrek, ki je avgusta leta 1990 v Podvinu vodil skupino, ki je pripravila osnutek današnje ustave, je prepričan, da bi jo bilo mogoče v marsičem  izboljšati, vendar so možnosti za to, kot pravi Jambrek, skorajda znanstvena fantastika. Po 25. letih pa vendarle lahko rečemo, da je ustava v tem obdobju odigrala vlogo, ki jo mora vsaka ustava.

Peter Jambrek pravi, da bi lahko slovensko ustavo v marsičem izboljšali, vendar v sedanji politični atmosferi ne vidi veliko možnosti za to. “Politična razprava in dvotretjinsko odločanje v DZ bi bila skoraj gotovo ustavodajno neučinkovita. Poleg tega obstaja realna možnost, da bi bile take, politično uveljavljene rešitve še slabše od zdaj veljavnih.”

Podvinska ustava je za osnovo vzela besedilo Zbora za republiko. Imela je 164 členov. Avtorji so jo pisali pet dni; če so delali deset ur na dan, so na uro obdelali tri člene. 

Prepričanja nekaterih so, da je sprejem ustave 23. decembra leta 1991 že pomenil avtomatični prehod iz nekdanjega nedemokratičnega ustavnega sistema v novo ustavnost, ki je temeljila na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter ustavnih načel. Ustava takšnega prehoda niti ni izrecno urejala, je prepričan Peter Jambrek. Kot dodaja, so uspešnost nove ustave zagotovili šele nova ustavna in zakonska ureditev ter sodniška zasedba ustavnega sodišča. “To je dejavno uveljavilo svoje pristojnosti in podalo številne konkretne razlage nove ustave,” je dejal Jambrek.

Ustavo bi  po besedah Petra Jambreka lahko v marsičem izboljšali, a zato v trenutnem političnem režimu ne vidi veliko možnosti.

“Politična razprava in dvotretjinsko odločanje v DZ bi bila skoraj gotovo ustavodajno neučinkovita. Poleg tega obstaja realna možnost, da bi bile take, politično uveljavljene rešitve še slabše od zdaj veljavnih,” je dejal Jambrek. Ni pa tudi izključena možnost, da bi dober osnutek slovenske ustave napisala ‘podobno sestavljena strokovna skupina’, kakršna je leta 1990 pisala ustavo v Podvinu, in bi delala ‘intelektualno neodvisno in državotvorno’. “Ampak da bi naši poslanci spoštovali rezultat dela take skupine, je zelo blizu znanstveni fantastiki,” je povedal nekdanji ustavni sodnik Jambrek.

Okvirno oblikovanje ustave se je začelo s 57. številko Nove revije. Dve tematiki sta bili takrat pomembni: pravica do lastne države in oblikovanje večstrankarskega sistema s spremljajočimi človekovimi pravicami in svoboščinami.

B. J., STA