Največja opozicijska stranka, Slovenska demokratska stranka, praznuje 27. obletnico delovanja. Na slavnostni akademiji na Bledu je spregovoril predsednik Janez Janša. ”Potrebujemo drugo republiko, prvo so nam ukradli,” je bil odmeven Janša, napovedal osvoboditev Slovenije in dodal: ”Časi so taki, da zahtevajo vključitev tudi drugih.”
Slavnostni govornik akademije na Bledu, ki se je je udeležilo več sto poslancev, funkcionarjev in članov stranke, je bil predsednik Janez Janša.
Pomladni program stranke izhaja iz vrednot osamosvojitve Slovenije, za katere si je prizadevala še v času sodelovanja v koaliciji Demos. Kot poudarja Janša, je Demos na prvih demokratičnih volitvah predstavljal celoten političen spekter, a danes od tega ni ostalo veliko. ”Od šestih oziroma sedmih strank Demosa sta ostali ena stranka in pol. Ostalo je pozeblo,” je bil jasen Janša in poudaril, da je politični položaj danes še težji kot v času oblikovanja Demosa.
“Danes potrebujemo zaveznike”
”Demos je uresničil svoj prvi cilj – osamosvojitev,” je dejal Janša in opozoril, da pri demokratizaciji ni šlo tako gladko. Kot je dejal, se je veliko stare vsebine namreč le pretočilo v nove institucije. Tranzicija tako še danes ni končana. ”Drugo republiko danes potrebujemo bolj kot kadarkoli,” je bil jasen predsednik opozicijske stranke in dodal, da situacija kliče po angažiranju tudi drugih. ”Danes potrebujemo zaveznike,” je dejal.
Program SDS je program slovenskega obstoja in prihodnosti
”Ne moremo biti samo mi poklicani k boju za normalnost,” je bil jasen. Prav rezultat referenduma pa dokazuje, da SDS ni sama. ”To, da nam je na referendumu uspelo ohraniti družino in normalnost, je obetajoče in opogumlja,” je v svojem nagovoru dejal Janša. Prav referendum priča o tem, da SDS še lahko gradi zavezništva in da ta zavezništva lahko na koncu tudi zmagajo. Kot je močno poudaril, je program stranke SDS program slovenskega obstoja in program prihodnosti.
Slovesnosti so se udeležili tudi Aleš Primc, Aleš Hojs in Franc Kangler
Slovesnosti so se med drugim udeležili nekateri prepoznavni obrazi slovenskega družbeno-političnega prostora, ki pa niso člani SDS. Med njimi je bil tudi Aleš Primc, sovoditelj koalicije Za otroke gre, ki je že ob razglasitvi izida omenjenega referenduma napovedal politično udejstvovanje. Primc je potrdil, da v iniciativnem odboru za ustanovitev gibanja že pripravljajo programsko deklaracijo, ki jo bodo v kratkem predstavili. Takrat bodo ljudi, ki se bodo strinjali z njihovim programom, tudi povabili k sodelovanju, je napovedal Primc, so povzeli na STA.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je pritrdil Janševi tezi, da je treba sodelovati mnogo širše kot doslej. Spomnil je, da je sam v NSi zagovarjal širše sodelovanje, in ocenil, da “prihaja čas, ko se bo to tudi zgodilo”. Po njegovih besedah je v Sloveniji potrebna še kakšna nova stranka. Ali bo ostal v NSi, pa je po Hojsovih besedah odvisno od tega, kdo bo stranko prevzel na letošnjem kongresu.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler pa je ocenil, da smo v Sloveniji prišli do točke, ko “mora priti do velikih sprememb”. Dogajanje v gospodarstvu in pravosodju, pa tudi bivanje v državi nasploh so po njegovem mnenju namreč daleč od demokratične Evrope. Vlada pa ob takšnem tempu delovanja, ob takšni vsebini in s takšnimi kadri ne bo zdržala niti do jeseni, je še dejal nekdanji mariborski župan.
Na akademiji tudi bogat kulturni program z Otom Pestnerjem
Slavnostno akademijo na Bledu spremlja tudi bogat kulturni program. Med drugim je prireditev z glasbenim vložkom pospremil tudi Oto Pestner. Predsednik stranke Janez Janša in podpredsednica Jelka Godec sta zaslužnim posameznikom in lokalnim odborom podelila tudi posebna priznanja, zlate in diamantne znake SDS.
Zgodovina sega v leto 1989
Slovenska demokratska stranka bo 16. februarja praznovala že 27. obletnico ustanovitve. Začetki stranke segajo v leto 1989, ko je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) v znani litostrojski stavki. Njen prvi predsednik je bil France Tomšič, kmalu pa ga je zamenjal Jože Pučnik. V podobnem času je bila ustanovljena tudi Slovenska demokratska zveza, pri kateri je imel največjo vlogo kot predsednik Dimitrij Rupel.
Obe novo ustanovljeni politični stranki sta sodelovali v koaliciji Demos, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Glavni cilj Demosa je bil osamosvojitev Slovenije, kar jim je tudi uspelo.
Po razkolu SDZ na demokratsko in narodno demokratsko frakcijo (NDS), pri čemer je bila slednja pravna naslednica SDZ, je leta 1994 prišlo do združitve SDSS in NDS in nastala je SDS. Ta ni le pravna naslednica obeh predhodnic, temveč iz njiju črpa tudi svoje vrednote ter program.
M. G.