Javnomnenjska raziskava: Kaže, da bomo na referendumu dobili nov TEŠ 6! Preverite, ali bi Pahor zmagal v 1. krogu

Datum:

Aktualnemu predsedniku RS Borutu Pahorju se nasmiha podaljšanje predsedniškega mandata in celo zmaga v prvem krogu, medtem ko bomo očitno na referendumsko nedeljo dobili t. i. nov TEŠ 6, saj bo projekt 2. tir, v kolikor ne bo padel na referendumu, še ena vreča brez dna, iz katere bodo črpali izbranci oz. prvorazredni. “Z drugimi besedami, vsakodnevno pranje možganov volivk in volivcev daje določene rezultate, čeprav še vedno dvomim, da bo večina podprla zakon, saj je glede tega projekta preveč neznank,” je jasen dr. Matej Lahovnik, ki opozarja, da gre dejansko za zlati tir, saj vsak centimeter tira stane neverjetnih 518 evrov.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 11. septembra do 13. septembra 2017, na vzorcu 700 anketirancev (od tega  50 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (80 % mobilno omrežje in 20 % stacionarno omrežje). Anketa je merila splošen utrip glede aktualnih družbenih oz. družbeno-političnih tem, in sicer obete pred referendumom o 2. tiru, ki bo potekal, 24. septembra, in pričakovanja pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami za predsednika države.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev je 50,4 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra četrtina vprašanih, iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 39,5 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje starostne skupine (35–54 let) jih je 36 % in 24,5 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,6 %), sledijo tisti z zaključeno ali nezaključeno osnovno šolo (23,6 %), 22,2 % anketirancev ima poklicno šolo, 21,6 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

(Vir: Parsifal SC)

Presenetljivo: Pričakujemo lahko visoko udeležbo
Večina (58,7 %) se bo udeležila referenduma o drugem tiru Divača–Koper, medtem ko dobra tretjina (33,7 %) nima tega namena, 7,5 % pa je še neodločenih.

Največ državljank in državljanov bi se referenduma udeležilo iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), kjer bi bila udeležba kar 65 %, medtem ko bi bila najnižja udeležba v srednji starostni skupini (35–54 let), kjer bi doma ostalo kar 37,8 %. Na podlagi izobrazbe bi se referenduma udeležilo največ tistih s poklicno izobrazbo (63,9 %), sledijo tisti z višjo, visoko ali večjo (62,7 %). Najnižja udeležba bi bila s strani tistih s srednjo izobrazbo (37, 9 %).

Jutri, v nedeljo, 17. septembra 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Odgovarjajo samo tisti, ki se bodo udeležili referenduma (n = 423). (Vir: Parsifal SC)

Bo zakon o 2. tiru na referendumu obstal ali padel?
Večina Slovenk in Slovencev (62,1 %) bi glasovala za predlagani zakon na referendumu o drugemu tiru, medtem ko bi proti glasovalo 24,8 %. Še vedno neodločenih je 13,1 %.

Zakon najbolj podpirajo v najmlajši starostni skupini (18–34 let), s 66 %, medtem ko mu najbolj nasprotujejo v srednji starostni skupini (35–54 let), s 27,3 %. Na podlagi izobrazbe zakon najbolj podpirajo tisti s poklicno izobrazbo (69,7 %), najbolj pa mu nasprotujejo tisti z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (31,9 %).

Dr. Matej Lahovnik, ekonomist, politični analitik in nekdanji minister za gospodarstvo. (Foto: STA)

Dr. Matej Lahovnik: “Pri referendumu glede drugega tira preseneča tako nameravana visoka udeležba kot tudi visok delež tistih, ki nameravajo zakon podpreti. Dvomim, da bo dejanska udeležba sicer res tako visoka, saj dosedanji referendumi kažejo, da je praviloma zelo težko doseči visoko udeležbo. Očitno enostransko prepričevanje volivk in volivcev za podporo zakonu glede drugega tira daje določene rezultate, kar sicer ni presenetljivo, saj je vlada vzela 97.000 evrov iz proračunske rezerve, da pristransko predstavlja samo argumente za zakon, kar je tudi ustavno sporno, saj pobudnikom referenduma onemogoča, da bi enakopravno sodelovali pri upravljanju javnih zadev. Vlada je šla celo tako daleč, da je, v nasprotju z dosedanjo prakso, v kampanjo vključila tudi državna podjetja, ki v kampanji sploh ne bi smela sodelovati. Z drugimi besedami, vsakodnevno pranje možganov volivk in volivcev daje določene rezultate, čeprav še vedno dvomim, da bo večina podprla zakon, saj je glede tega projekta preveč neznank. Že samo dejstvo, da bomo za 27 km železnice plačali 1,4 milijarde evrov, kar znese okrog 50 milijonov evrov za vsak kilometer oziroma 518 evrov za vsak centimeter tira, bi moralo volivcem dati misliti, da je cena takšna, kot da bi dejansko šlo za zlati tir.”

(Vir: Parsifal SC)

Pahorju se nasmiha novi predsedniški mandat
Večina Slovenk in Slovencev bi za predsednika republike ponovno volila Boruta Pahorja (50,2 %), na 2. mestu mu sledi kamniški župan Marjan Šarec (19,8 %). Tretje mesto zaseda kandidatka SDS Romana Tomc (4,3 %), ki je kandidaturo naznanila v ponedeljek, 11. septembra 2017, in tako šele pred kratkim vstopila v predsedniško bitko. Sledita kandidatka NSi Ljudmila Novak (4,2 %) in koprski župan Boris Popovič (3,5 %). Maja Makovec Brenčič iz SMC in Angelca Likovič iz Glasa za otroke in družine pa sta vsaka prejeli po 1,3 %. Relativno velik delež vprašanih še ne ve, koga bi volili oziroma ne bi volili nikogar od naštetih kandidatov (15,5 %).

Dr. Matej Lahovnik: “Pri napovedi rezultata predsedniških volitev je treba upoštevati, da so seveda v prednosti kandidati, ki so že nekaj časa v kampanji. Pahor je v kampanji praktično že cel svoj mandat, Šarec pa je v neformalni kampanji že več tednov in ima ob tem vsaj zaenkrat tudi podporo dominantnih medijev. Kljub temu mislim, da je tudi glede na te podatke očitno pri predsedniških volitvah bolj ali manj samo še vprašanje, ali bo Pahor zmagal že v prvem ali šele v drugem krogu. Največja nevarnost za Pahorja je, da njegovi potencialni volivci ostanejo doma s predpostavko, da bo tako ali tako zmagal, kar bi mu zmanjšalo možnosti za zmago v prvem krogu. Podatki namreč precej jasno in pričakovano kažejo, da ima največjo podporo med mladimi, ki pa so precej nestanovitni volivci. “Kralj instagrama” bo tako moral najti način, da jih prepriča, da odidejo na volišča in ga podprejo, če želi zmagati že v prvem krogu. Razmerja sil bodo verjetno vsaj deloma spremenila tudi soočenja, v katerih znata tako Romana Tomc kot tudi Angelca Likovič še pridobiti nekaj podpore. Pri Romani Tomc je največje vprašanje, koliko je motivirana in koliko se je pripravljena angažirati v tej predsedniški tekmi upoštevajoč, da ima zaradi pozne napovedi kandidature kar precejšen zaostanek. Zelo zgovoren je podatek o izjemno nizki podpori predsedniški kandidatki SMC, saj gre za vidno ministrico te vlade in tako nizka podpora kaže, da je SMC izgubila skoraj ves ugled v javnosti, ki ga je imela. Tako nizek odstotek podpore predsedniški kandidatki SMC pa postavlja v precej čudno luč tudi predsednika vlade, ki je napovedal, da se bo zanesljivo uvrstila v drugi krog. Zdi se, da je Cerar izgubil stik z realnostjo.”

Aktualni predsednik države Borut Pahor ima največjo podporo med mladimi (18–34 let), s 53,5 %, enako velja za kamniškega župana Marjana Šarca (21,8 %), medtem ko evropsko poslanko Romano Tomc najbolj podpirajo v srednji starostni skupini (35–54 let), s 4,8 %. Na podlagi izobrazbe so Borutu Pahorju najbolj naklonjeni tisti s poklicno izobrazbo (53,2 %), medtem ko Marjanu Šarcu tisti s srednjo izobrazbo (23 %) in Romani Tomc tisti z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (8,6 %).

Jutri, v nedeljo, 17. septembra 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Jure Ferjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Svet SDS: Država ukinja volišča in otežuje glasovanje

SDS je na seji sveta stranke, ki ga je...

Ruske službe so s pomočjo Poljaka hotele izvršiti atentat na Zelenskega

Poljak je bil aretiran zaradi suma zarote z rusko...

Evropski uniji zmanjkuje denarja za “zeleni prehod”

Evropska unija ima grandiozne plane, za katere še nima...

Kaj imajo skupnega palestinofili Golob, Sanchez, Store in Varadkar?

Slovenija se je pridružila zloglasni trojki, ki želi priznati...