Javnomnenjska raziskava: Tri četrtine naroda seznanjenih s pranjem denarja v NLB, razočaranje nad arbitražo očitno, če bi bilo upoštevano mnenje ljudstva bi interpelacija Kolar Celarčeve brez težav uspela

(Foto: STA/iStock)

Slovenke in Slovenci so v večini nezadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča o “novi” meji med Slovenijo in Hrvaško. Milojka Kolar Celarc bi se morala posloviti, vsaj, če bi odločala volja ljudstva, njeno delo kot slabo oz. izredno slabo ocenjuje več kot polovica državljank in državljanov. Bo Državni zbor RS to upošteval ob novi interpelaciji, ki jo je vložila SDS? Dejstvo, da se je v državni NLB oprala milijarda dolarjev prepovedanega iranskega denarja, pa odgovornim, aktualni oblasti in večinskim medijem, ni uspelo prikriti in pomesti pod preprogo. Skoraj tri četrtine davkoplačevalk in davkoplačevalcev je s to afero mednarodnih razsežnosti seznanjenih.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 4. julija do 6. julija 2017, na vzorcu 620 anketirancev (od tega  50,2 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila splošen utrip glede aktualnih družbenih oz. družbeno-političnih tem – odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, delu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki se ji obeta nova interpelacija, in pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v državni NLB.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev je 49,4 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra četrtina vprašanih, iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 38,5 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 36,3 % ter 25,2 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,7 %), sledijo tisti z zaključeno ali nezaključeno osnovno šolo (24,3 %), 23,1 % anketirancev ima poklicno šolo, 20,9 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

(Vir: Parsifal SC)

Spomin na referendum o arbitraži leta 2010 močno zbledel
Večina anketiranih Slovenk in Slovencev se referenduma leta 2010 ni udeležila (40,2 %). Za arbitražni sporazum jih je bilo 29,8 %, proti pa 7,9 %, medtem ko se velik delež anketirancev svoje udeležbe in oz. ali glasovanja sploh ne spomni (22,1 %).

Rezultat referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je Državni zbor RS ratificiral v aprilu 2010 in je potekal 6. junija 2010, je bil zelo tesen, in sicer 51,54 % ZA (371.848 glasov) in 48,46 % PROTI (349.595 glasov). Volilna udeležba je bila 42,66 %.

Ali so se referenduma udeležili oz. kako so glasovali, se jih največ ne spomni v srednji starostni skupini (35–54 let) s 26,1 %, sledijo tisti v najstarejši starostni skupini (55 let in več). Več kot polovica anketiranih v najmlajši starostni skupini (18–34 let) se referenduma ni udeležila (50,3 %), podobno velja za tiste z osnovno ali nižjo izobrazbo, kjer odstotek neudeležbe na referendumu med anketiranimi znaša (53,3 %).

Politični analitik dr. Matevž Tomšič: Vidimo lahko veliko diskrepanco med dejanskimi rezultati referenduma in rezultati pričujoče ankete. V anketi je namreč skoraj štirikrat več respondentov glasovalo za arbitražo kot pa proti njej, kar se nikakor ne ujema z glasovanjem pred sedmimi leti, ko je bila razlika zelo majhna. Očitno so se nasprotniki arbitraže bolj izogibali temu, da bi razkrili svoje stališče.”

(Vir: Parsifal SC)

Večina je z arbitražo in novo mejo s Hrvaško nezadovoljna
Večina Slovenk in Slovencev je prepričana, da smo v arbitražnem sporazumu dobili manj kot so pričakovali (37,6 %), sledijo tisti, ki so mnenja, da smo dobili toliko kot so pričakovali (27,0 %). Le 7,8 % vprašanih meni, da smo dobili več kot so pričakovali. Izstopa pa tudi relativno zelo visok delež tistih, ki jim je vseeno (19,8 %) in tistih, ki ne vedo (7,9 %). Torej, skupaj je kar 27,7 % tistih, ki do odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško nimajo izoblikovanega mnenja oz. se jim tematika ne zdi pomembna.

Politični analitik dr. Matevž Tomšič: “Rezultati so pričakovani glede na dejanski “izplen” arbitraže, ki je za Slovenijo izrazito neugoden. So pa zanimivi, če jih primerjamo s predhodnim vprašanjem. Kažejo na precejšnje razočaranje med tistimi, ki so podprli arbitražo. Je pa vprašanje, ali bo to imeli kakšne politične učinke. Večine Slovencev namreč tudi takšen rezultat arbitraže ne bo kaj dosti prizadel.”

Nezadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča so v najstarejši starostni skupini (55 let in več), s kar 44,5 %, sledijo v srednji starostni skupini (35–54 let), medtem ko je med mladimi (18–34 let) največ tistih, ki jim je za to vprašanje vseeno (35,9 %). Do arbitraže so najbolj kritični tisti s srednjo izobrazbo (42,1 %) in osnovno ali manjšo (42 %), sledijo tisti s poklicno s 37,8 %, medtem ko je odstotek tistih, ki jim je za vprašanje vseeno, enakomerno razporejen (18,2–21,3 %) med vsemi izobrazbenimi kategorijami.

Jutri, v nedeljo, 9. julija 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

(Vir: Parsifal SC)

Če bi odločala volja ljudstva bi se Milojka Kolar Celarc morala posloviti z ministrske funkcije
Več kot polovica (58,7 %) državljank in državljanov ocenjuje delo ministrice Milojke Kolar Celarc kot (izredno) slabo (29,6 % izredno slabo, 29,1 slabo). Srednjo oceno je dalo 29,4 %. Podporo je zaznati le v 11,8 %, od tega, le 2,4 % vidi njeno delo kot odlično. Povprečna ocena njenega dela je 2,3, standardni odklon pa je 1,1.

Najnižjo povprečno oceno (1,9) so ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc namenili mladi (18–34 let), v srednji starostni skupini (35–54 let) je povprečna ocena dela ministrice 2,2, v najstarejši starostni skupni (55 let in več) pa 2,5. Na podlagi izobrazbene strukture jo tisti s srednjo in poklicno izobrazbo v povprečju ocenjujejo z 2,2, tisti z osnovno ali nižjo izobrazbo in tisti z višjo, visoko ali večjo pa z 2,4.

Dr. Matevž Tomšič (foto: STA).

Politični analitik dr. Matevž Tomšič: “Nezadovoljstvo z delom zdravstvene ministrice je precej vsesplošen pojav. To je povezano s precej bombastično napovedano zdravstveno reformo, od katere pa dejansko do sedaj ni bilo nič – vsaj ne v reformnem smislu. Še več, prišlo je do povečevanja vloge države in dodatnega omejevanja konkurence.”

(Vir: Parsifal SC)

Slovenski narod pozna resnico: Milijarda dolarjev opranega iranskega denarja v NLB je dejstvo
Velika večina (72,2 %) Slovenk in Slovencev je seznanjena z informacijo, da naj bi v državni NLB za Iran, ki je bil pod mednarodnim embargom, oprali milijardo dolarjev prepovedanega iranskega denarja, dobra četrtina te informacije prej še ni slišala (25,3 %). Le 2,5 % anketiranih pa je ostalo neodločenih.

Politični analitik dr. Matevž Tomšič: “Glede na intenzivno poročanje medijev o aferi, ki bi jo lahko poimenovali za nekakšen slovenski Irangate, je pričakovana relativno visoka stopnja informiranosti državljanov o njej. Vendar pa je vprašanje, kakšen pomen ji pripisujejo. Včasih se zdi, da takšni dogodki slovenski javnost dodatno pasivizirajo, namesto da bi jo aktivirali.”

O pranju denarja v NLB so najbolj obveščeni v najstarejši starostni skupini (55 let in več), s kar 82,6 %, sledijo tisti v srednji starostni strukturi (35–54 let), s 72,4 %, medtem ko jih kar 42,6 % mladih (18–34 let) o tem še ni slišalo. Na podlagi izobrazbene strukture so najbolj obveščeni tisti s višjo, visoko ali večjo izobrazbo, z 78,3 %, sledijo tisti s srednjo, s 75,1 % in zatem s poklicno, z 69,2 %.

Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave:

– Večina anketirancev se referenduma leta 2010 ni udeležila (40,2 %). Za arbitražni sporazum je bilo 29,8 %, proti pa 7,9 % anketirancev.

– Večina Slovencev misli, da smo v arbitražnem sporazumu dobili manj kot so pričakovali (37,6 %), sledijo tisti, ki so mnenja, da smo dobili toliko kot so pričakovali (27,0 %).

– Več kot polovica Slovencev misli, da je delo ministrice Milojke Kolar (izredno) slabo 58,7 %

– Velika večina je seznanjena z informacijo, da je NLB za Iran, ki je bil pod mednarodnim embargom, oprala milijardo dolarjev (72,2 %).

Jutri, v nedeljo, 9. julija 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Jure Ferjan