Urad za nadzor proračuna se je z inšpekcijskimi postopki “spravil” samo nad malo občino Vitanje, medtem ko največje, Mestne občine Ljubljana, sploh nikoli ni preiskoval, čeprav je nadzorni odbor ugotovil kršitve v vrednosti slabih 5 milijonov evrov.
V dopoldanskih urah je v veliki dvorani v Državnem zboru potekala že 38. seja Komisije za nadzor javnih financ, tokrat je obravnavala poročilo urada za nadzor proračuna o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora v prvi polovici letošnjega leta. Ugotovljenih kršitev je bilo v višini 60 tisoč evrov, ki je bilo tako vrnjenih v proračun, a stroški delovanja urada so precej višji, zato večina članov komisije upravičeno dvomi v smisel njegovega obstoja. Omenjeni urad ima namreč kar 52 zaposlenih.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance, Marija Janc, je na seji pojasnila, da ima proračunska inšpekcija za letos predvideno izvedbo 32 postopkov inšpekcijskega nadzora, že v prvi polovici pa jih je urad z izdajo zapisnika zaključil več kot polovico, natančneje 24. Po besedah Jančeve so bile nepravilnosti ugotovljene pri samo 14 nadzorih, kazen v višini 50 tisoč evrov pa je doletela Občino Vitanje, ki je sredstva, predvidena za zavod KSEVT, porabila nenamensko. Za vse ostale kršitve skupaj je bilo tako v proračun vrnjenih samo 10 tisoč evrov.
Poslanki stranke SMC Urška Ban se na seji niti ni sanjalo, s čim naj bi se urad sploh ukvarjal in je želela bolj podrobno razlago, katere morebitne kršitve inšpekcija sploh pregleduje. “Prihodkov občin ne pregledujete, dohodnine in drugih prihodkov, tudi ne kaj vaša torej inšpekcija sploh pregleduje, ali mi lahko to naštejete,” je spraševala, a ji je odgovoril že Andrej Šircelj iz SDS, ki je tudi vodil sejo.
Šircelj: Nikomur ni jasno, kaj ta urad sploh počne in kakšni so njihovi izdelki
“Povsem jasno je, da izvršilna oblast minimalizirala poročanje, da se poroča samo o tistem, o čemer imajo najmanj za poročati. Ni mi jasno, kaj ta urad dejansko sploh počne, kakšni so njihovi izdelki, kako nadzorjuje evropskega sredstva, če smo denimo lani plačevali kazni zaradi nepravilne rabe takšnih sredstev,” pravi Šircelj. Opozarja, da bi moral takšen notranji nadzor, če ga Slovenija že ima, delati precej bolj učinkovito. “Tako pa se vse preveč ljudi ukvarja z enimi in istimi stvarmi!”
Priznali, da Jankovića ne preiskujejo
Da ima urad za nadzor zelo neambiciozen načrt dela, je opozoril tudi Anže Logar, sicer tudi svetnik v Mestni občini Ljubljana. Po njegovih besedah ni bilo ugotovljenih nekih izjemnih kršitev, ker inšpekcija ne preiskuje tistih občin, ki bi jih v resnici morala. “Naloga inšpekcije je, da pri tistih institucijah, kjer je največja možnost obvodov ali nenavadnih načinov financiranja, zagotovi dobro delo. Ukvarjamo se samo z drobižem, z velikimi porabniki pa ne,” opozarja Logar, ki ga izjemno skrbi, ker v načrtu dela ni Mestne občine Ljubljana, čeprav je nadzorni odbor ugotovil kršitve v vrednosti okoli 4,9 milijona evrov.
Vodja inšpektorjev na uradu Janja Perme se je pričakovano branila očitkov, da ljubljanske občine res ni bilo v načrtu, da pa morda v prihodnje bo. Je pa razkrila zastrašujoče visoke številke, ki jih letno nanese “delo” proračunske inšpekcije, kar 340.000 evrov letno. Na uradu je zaposlenih 52 ljudi, proračun stane okoli 2,5 milijona evrov.
Komisija DZ za nadzor javnih financ je po koncu obravnave tako pričakovano potrdila sklep, da se od finančnega ministrstva zahteva pripravo analize smotrnosti in ekonomičnosti obstoja omenjenega urada, ki jo mora ministrica oddati v treh mesecih, uporabijo pa naj se podatki za obdobje preteklih petih let.
Luka Svetina