Bile so številne gejevske parade, na katerih so nas leta in leta posiljevali z likom geja kot nekakšnega ekshibicionista. Kdor je zoper tovrstne nastope samo pisnil, pa je bil označen za homofoba.
V zadnjem mesecu pa se zdi, da so homofobi postali vsi tisti, ki se najbolj glasno razglašajo za njihove podpornike. Nočejo objaviti nobene slike, nobene fotografije, nobene zgodbe, nobenih strastnih prizorov, ki smo jim bili priča leta in leta.
Propaganda zagovornikov pravic odraslih proti pravicam otrok
Na Facebooku sem imel pretekli teden možnost opazovati vrhunsko manipulacijo zagovornikov pravic istospolnih. Po znamenitem soočenju na nacionalni televiziji so naredili kolaž najbolj butastih izjav in obraznih mimik tistih, ki se borijo za pravice otrok. In jih poslali po medmrežju.
Poceni manipulacija, še cenejša diskreditacija. Posnameš lahko kogar koli. Ob normalnem posnetku načeloma težko opaziš vse grimase, ki jih ljudje sicer delamo, ko govorimo. Toda ob počasnem vrtenju lahko iz celotnega konteksta brez težav izrežeš le tiste segmente, kjer se posameznik pači ali nerodno izrazi. Če malo obvladaš še montažo, lahko brez težav prepričljivo narediš kogarkoli za neumnega, grdega in odvratnega.
In prav to so naredili domnevni borci za strpnost, za ljubezen, za napredek itd. Še bolj žalostno je, da se nihče izmed njih ni ogradil od tovrstnih manipulacij, da se jim je zdelo povsem normalno, če posameznika, ki ne razmišlja tako kot oni, diskreditirajo – ne z argumenti, ampak z manipulacijo. Biti strpen do vseh, ki enako razmišljajo, verjetno res ni posebna vrlina.
In tabor zagovornikov pravic otrok
V resnici se v taboru zagovornikov niso spomnili, da bi uporabljali podobne trike in manipulacije, kot jih uporablja nasprotni. Prek Facebooka ali drugih družabnih omrežij tako nismo bili priča, da bi se kdorkoli z brutalno manipulacijo in izrezom najbolj bizarnih prizorov iz življenja gejevskega aktivista Mitje Blažiča spravil nad njega ali kogarkoli drugega. Še Violeto Tomić so pustili pri miru.
Taktika, ki so jo ubrali, je bila namreč nekoliko drugačna. Zagovorniki pravic otrok so prek družabnih omrežij delili bolj zgodbe ter fotografije iz življenja istospolnih skupnosti, ki so jih pred tem leta in leta delili gejevski lobiji.
Namesto soočenja je ostala le propaganda
Zato je velika škoda, da danes na Fakulteti za družbene vede ne bo soočenja med dvema, ki zagotovo najbolj poznata problematiko novega družinskega zakonika: med Alešem Primcem, ki se bori za pravice otrok, in poslancem Matejem Tašnerjem Vatovcem, ki se bori za pravice odraslih oseb. Vatovec je namreč sporočil, da nima časa. S tem pa je zavrnil tudi možnost, da bi potekalo vsaj eno soočenje, na katerem bi namesto čustev prevladala argumentirana razprava o tem, kaj bo po nedelji.
Uroš Urbanija