Številni razpravljalci so na današnji seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti izpostavili problem neplačevanja preživnin. Poslanska skupina SDS, ki je tudi predlagatelj seje opozarja, da je o tej problematiki potrebna celovita razprava.
Predsednica komisije Eva Irgl je v svojem uvodnem nagovoru poudarila, da je izterjava preživnin vse manj uspešna, vlog na sodiščih pa vse več, čeprav je izmikanje kaznivo dejanje, ki se malokrat uredi z zaporno kaznijo. “Starši so do polnoletnosti dolžni preživljati otroka, potem pa do 26 leta, če se šola, kar je zakonsko določeno,” trdi Irglova.
V nadaljevanju je Irglova izpostavila ustavne določbe glede pravice in dolžnosti staršev do izobraževanja in vzdrževanja otroka. Kot poudarja, obstaja veliko težav s plačilno nedisciplino na področju preživnin. “Težava narašča v zadnjih letih, tudi kot posledica gospodarske krize,” meni in dodaja, da v primeru, če eden od staršev ne more skrbeti za otroka, potem celotno breme nosi drug starš. “Težava je tudi v tem, da več kot polovica otrok prejema podpovprečno preživnino. Materinske enostarševske družine so še posebej izpostavljene,” ugotavlja poslanka.
Doslednost pri plačevanju preživnin
Irglova je še izpostavila težavo nasilja v družini, na kar opozarjajo tudi nevladne organizacije, k čemur pa se prišteva tudi ekonomsko nasilje. Predsednica komisije je že večkrat povprašala ministre, čemu neplačevanje preživnine ni obravnavano kot ekonomsko nasilje. Poslanska skupina SDS zato meni, da bi se moralo za ozaveščenost na tem področju povečati in bi bilo potrebno dosledno zahtevati plačevanja preživnine. “Tovrstna dejanja so nedopustna in jih je potrebno preganjati, saj gre za že omenjeno obliko ekonomskega nasilja.” Poslanska skupina največje opozicijske stranke je pripravila 6 sklepov s tega področja predlogov z namenom ureditve tega področja. Izpostavila je tudi uvedbo nadomestila preživnin za otroke nad 18 let, ki se redno šolajo, vendar do 26 leta starosti.
Sodne odločbe se ne spoštujejo
S problemom neplačevanja preživnin in otrokovimi pravicami se soočajo tudi pri varuhu človekovih pravic, zato pozdravljajo to obravnavo in še zlasti potrebo po plačevanju preživnin po 18 letu, kar so že predlagali pred 12 leti in to večkrat ponovili, pa so naleteli na gluha ušesa. Obenem poudarjajo, da je neizvršena sodba sodišča takšna, “kot da je nebi bilo.” Nekateri se izogibajo plačevanju preživnin celo tako, da premoženje prepišejo na druge osebe.
Izogibajo se plačilu preživnin na različne načine
Senda Murger iz Skupnosti centrov za socialno delo navaja, da pride do obravnavanih težav z razpadom neke zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Posebej je izpostavila dejstvo, da je tisti, ki vzgaja in varuje otroka, navadno bolj izpostavljen. “Težava se med drugim pojavlja na področju ugotavljanja dohodkov, saj bi se mnogi starši radi izognili plačevanju oziroma uveljavili čimnižjo preživnino, medtem ko imajo nekateri v resnici finančno stisko.” Izpostavila je tudi pomembnost, da bi morali otroci, ki so jih starši preživljali prav tako poskrbeti za svoje starše. Obenem poudarja pomembnost, da starši otrokom omogočijo priti do izobrazbe in kruha.
Preživnina mora postati otrokova temeljna pravica
Po mnenju Roberta Marolta iz jamstvenega in invalidskega preživnivnskega sklada je poslanstvo sklada pomagati otrokom, da s pomočjo zakonitih zastopnikov izterjajo nadomestilo preživnine. Postopki na sodišču se mu zdijo zelo dolgi, saj ima sklad kar 8992 zadev, ki so na sodišču trenutno odprte. “Sklad želi doseči, da postane preživnina temeljna otrokova pravica.” Prav tako je marolt izpostavil željo, “da se poveča število tistih, ki bodo vedeli, da se izplačevanju preživnin ni mogoče izogniti.”
Domen Mezeg